URN_NBN_SI_DOC-ZFG1TRZS

narod in zato smo vsakega najm anjšega prem ika navzgor že zelo veseli. Nekje v sebi pa vsi čutimo, da bi morali ti prem iki postati koraki, če ne skoki, če bi hoteli, da bi se naše knjižničarstvo raz­ mahnilo in postalo tisto plodno polje, v katerem semena klijejo in se razvijajo v bujno rast. Italijanski bibliotekarski strokovnjak Luigi De Gregori je že leta 1941 napisal: »Morda bo moja izjava paradoksna, vendar si upam trditi, da pripomore k praktičnem u uspehu knjižnice v večji meri racionalna in estetska ureditev njenih prostorov kot stru k tu ra in obsežnost njenega knjižnega fonda. Prostor je tisti, ki knjižnici omogoča ali preprečuje, da postane in je živ organizem, k ar pa mora biti, če hoče uspešno izpolnjevati svoje poslanstvo. V svoji funkciji m ora biti knjižnica popolnoma samostojna, prvi pogoj za to pa je lastni prostor, ki je nastal z njo in samo zanjo. V vsakem prim eru, pa naj bo knjižnica m ajhna ali velika, po zahtevah kraja, ki mu služi, m ora biti zgrajena tako, da se lahko v njej odvija tisto spe­ cifično delo, ki je vsaki posamezni knjižnici poverjeno.« Tako je bilo napisano pred več kot štiridesetimi leti, mi pa se vsak dan bolj zavedamo resnice, ki se skriva v teh besedah. Po velikih socialnih travm ah in predvsem po razdejanjih vojne sledi običajno trenutek zbranosti in načrtnega iskanja knjige, ki pomaga človeku razkriti in spoznati »človeka« in mu prinaša tisto blagodejno pozabo vsega hudega, ki v vseh časih napaja človeško dušo in srce. To se je takoj po vojni pojavilo tudi pri nas, zato je bilo treba takoj začeti z delom. Od tistih plahih korakov k organi­ ziranem u knjižničarstvu, ki smo jih napravili v prvih povojnih letih, ko so grozote neurejenega časa pustile za seboj le razdejanje in praznino, je bila prehojena dolga pot. Pri tem ne mislim le na organiziranost našega knjižničarskega sistema niti ne na strokovno raven, ki so jo skoraj vse knjižnice dosegle, pač pa tudi na postopno urejanje in oprem ljanje prostorov, v katerih domujejo in delajo. Kdo bi danes prešteval knjižnice, ki so bile adaptirane, nekatere celo večkrat, knjižnice, ki so bile na novo opremljene z bolj ali manj prim erno opremo, vendar vsekakor z ustreznejšo od prejšnje. Lahko rečemo celo, da je malo slovenskih knjižnic, ki v povojnem času še niso doživele svojega preporoda. Če pa razmišljam dalje, ugotavljam, da adaptacije v mnogih prim erih niso uspele knjižnicam dati vseh in najboljših pogojev za izpolnjevanje novih nalog, ki jim jih ta naš čas nalaga. Ko razmišljamo o adaptaciji stare hiše, ugotavljamo, da je najteže napraviti iz nje knjižnico, ki ima povsem določene prostorske potrebe, ki jih moramo spoštovati, sicer je njena funkcija okrnjena, Vsi pa vemo, da ima okolje pomembno