URN_NBN_SI_DOC-ZN6NETLJ

znavale le resolucijsko om ejene vsote den arja. G lede osebnih do­ hodkov so delavci v prim o rsk ih kn jižnicah v p rim erjav i s p ro ­ svetnim i delavci n a šolah v slabšem položaju. R azlike so tu d i za tisoč in več d in a rje v p ri m esečnem osebnem dohodku glede na po­ sam ezni profil. Povsem a b su rd n a situ acija pa je n asta la tam , k je r so že v p re jšn jih letih sk ra jn o v arčev ali p ri rep rezen tan čn ih in potn ih stro šk ih te r h o n o ra rjih (takih stroškov ponekod sploh ni bilo), zdaj pa so spričo resolucijskih om ejitev povsem onem ogočeni. Poseben problem pa pom enijo nova kn jižnica v T olm inu, p re ­ n o v ljeni knjižnici v K opru in v P ostojni. Vsem tem u stanovam so se m a te ria ln i stro šk i bistveno povečali, zaposliti pa so m orale stro ­ kovne kadre, če so hotele izk o ristiti velike pridobitve, ki jih po­ n u ja jo sodobno u re je n i knjižnični prostori. Specifični problemi primorskih knjižnic Težko bi rekli, da so n ak azan i problem i povsem specifični za p rim orske knjižnice, k er smo p repričani, da podobni problem i ta re jo tu d i dru g e knjižnice na Slovenskem . T ako im a G oriška knjižnica F ran c eta B evka knjižnični fond razm eščen v štirih lo­ čenih p ro sto rih in se bori z absu rdno situacijo: kupov ala bi nove knjige, ki pa jih nim a kam p o stav ljati, in nam eščala bi nove kadre, k i pa nim ajo k je delati. Z ato G oriška knjižnica predlaga, naj bi sprejeli posebno resolucijo o čim prejšnji g ra d n ji nove knjižnice. Zelo težak k adrovski problem občuti nova tolm inska knjižnica, ki z obstoječim kadrom ne o bvladu je novih nalog in obsežnega p ro ­ stora. T udi O srednjo knjižnico v K opru ta re jo podobni problem i, saj ji po novi organizacijski shem i p rim a n jk u je zlasti bibliote­ k a rje v in v išjih knjižničarjev. K lju b težavam , v k a k ršn ih delajo posam ezne p rim orske k n již­ nice, p a na splošno v zadn jih letih lahko beležim o viden napredek. Po refo rm i knjižničnega sistem a v Sloveniji so kot d ru god tu d i naši prim orski k n již n ič a rji v resnici sto rili vse, k a r je bilo v n ji­ hovih m očeh, da bi knjigo prib ližali bralcu. B rez dvom a pa gre zahvala tu d i n eu tru d n e m u p rizad ev an ju knjižničnih delavcev v času takoj po vojni, ko je bilo njihovo delo pogostokrat videti kot »boj brez upa zmage«, a je to delo v en d arle obrodilo pozitivne rezultate. Z avest, da je n a P rim orskem , ki je v novejši zgodovini u trp e la p ra v na področju k n jižn ičarstv a težko razd ejan je, nujno po treb n o ra z v ija ti knjižnično m režo, je p ro d rla tu d i v širše d ru ž ­ bene kroge, z ustan o v itv ijo k u ltu rn ih skupnosti pa je k n jižn iča r­ stvo našlo, lahko rečem o, p rio ritetn o m esto v k u ltu rn ih d ejav ­ nostih.