URN_NBN_SI_DOC-ZOWVLSRK

lizo p o treb p o rab n ik o v n a osnovi sta tistik e n jih o v ih zahtevkov« (v socialno m edicinski d o k u m en taciji v B ielefeld u ; str. 21—28), G. T ittl- b ach pa govori o »N avadah p o ra b ­ nikov in n jih o v ih p o tre b a h po in ­ fo rm acijah « (po iz k u šn ja h d o k u ­ m en tacijsk eg a c e n tra v M tinchnu; str. 29—36). K ot v v seh z a d n jih le tn ik ih r e ­ v ije je tu d i v tem p riso tn a p ro b le ­ m atik a re fo rm e U DK sistem a. C. W. P e te rse n u g o ta v lja v član k u »UDK in ab eced n i tez a v er: te k m e ­ ca ali soseda?« (št. 2, str. 52—59), d a sta oba sistem a, k lju b svoji iz­ re d n i podobnosti (saj im a tu d i U DK v svojem splošnem k a za lu p ra v i ab ecedni tezaver), n a m e n je n a p ra v ­ zap ra v povsem različn im ciljem in d a sta oba, v sa k za svojo rab o , tu ­ di n jab o lj u stre z n o zg rajen a. Po n jeg o v em je se d a n ja tra g ik a U DK zlasti v tem , d a n je n i zag ovorniki n e v id ijo te razlik e in da hočejo U DK »po vsej sili« u sposobiti tu d i za cilje, ki jim bolj o d g o v a rja jo te - zavri, s tem pa o n esp o sab ljajo U DK tu d i za dosego la stn ih ciljev. A vtor, ki se je n ad 20 let u k v a rja l z U DK in te z a v ri v m e ta lu ršk i d o k u m en ­ taciji, trd i, d a je sk ra jn i čas, d a se U D K zopet zave te h sv o jih p ra v ih ciljev. U D K je b ila u s tv a rje n a kot » sistem atičn i b ib lio tečn i k atalo g za knjige«. V sebina k n jig je k lju b n ji­ hovi o b širn o sti zvečine z a je ta v razm ero m a splošnih in zato k ra tk ih in en o stav n ih naslovih. B ibliotečni sistem , ki u re ju je k n jig e po v se b i­ ni, m o ra im eti to lastn o st, da zado­ v o lju je večino p o rab n ik o v zlasti s svojo p reg led n o stjo in p rila g o d itv i­ jo n jih o v e m u sta n ju z n a n ja ; le -ti n aj bi z n a jm a n jšim m iseln im n a ­ porom lah k o u g o ta v lja li p red v sem h ie ra rh ije n a d re je n ih in p o d rejen ih pojm ov. K n jig e im ajo n am reč la h ­ ko zelo splošne naslove, v e n d a r različn ih h ie ra rh ič n ih sto p en j, npr. dela, ki govore n a splošno o d ru ž ­ b en ih v ed ah (UDK 3), o p o litik i (UDK 32), o n o tra n ji p o litik i (UDK 323), o so cialn ih sk u p in a h (UDK 323.3), o o b čanih (UDK 323.32), o k m e tih (UDK 323.325), o zak u p n ik ih (UDK 323.325.3) itd. Š tev iln e h ie r a r­ h ičn e ra v n i, ki jih zrcalijo naslovi kn jig , so to re j za n jih o v o sistem sko u re d ite v b rezpogojno po treb n e. V p ra ša n je je le, do k ak šn e globine n aj sežejo, da so lah k o za p o ra b ­ n ik a še sm o trn e, p ri čem er je tre b a opozoriti n a te m eljn o zak o n ito st: k o lik o r g loblje sto ji p o jem v h ie r a r­ h iji, k o lik o r bolj je to re j zožen in sp ecificiran , to lik o več je m ožnosti, da se p o ja v i še v d ru g ih h ie ra rh ija h pojm ov. V g o rn jem p rim e ru so p r ­ ve tri n a v ed en e h ie ra rh ič n e sto p n je d e term in iran e , se p rav i, da jih ne m orem o o p red e liti v d ru g ih h ie r a r­ h ija h ; n a sp ro tn o p a lah k o o soci­ a ln ih sk u p in ah in n a d a ljn jih sto p ­ n ja h govorim o še p ri sociologiji in d ržav n em p ra v u (UDK 301, 342.54), o o b čanih poleg teg a še p ri u sta v n ih p ra v ic a h (UDK 342.7), o k m e tu v saj še p ri k m e tijstv u (UDK 631.5), o z a k u p n ik ih pa še p ri p ro izv o d n ji do b rin , ja v n i u p ra v i, k m e tijstv u in p ro m e tu (UDK 338.954, 35.073.513.1, 631.11, 656.076.4). S tem p a zad en e­ m o n a često neopaženo tem eljn o m ejo, do k a te re je u čin k o v ito st U D K za p o ra b n ik a še u stre z n a in p rek o n je n eu strezn a. Z n a d ro b ­ nejšo d elitv ijo podpojm ov p o sta ja m ožnost d elitv e vse v ečja, v e n d a r tu d i vse m an j n u jn a in vse bolj p o lju b n a, k a r povzroča p ri p o ra b n i­ k u vse večjo zm edo. B odoča u stre z ­ n e jša U D K bo m o ra la u p o štev ati, da p o d ro b n ejša d elitev n i vedno sm o trn a in d a zato n e bo n a v a ja la sp ecialn ih pojm ov, k i so o p red eljiv i v različn ih h ie ra rh ija h . In k e r g re za k n jig e, ki se k o t celote običajno n e posvečajo sp ecialn im v p ra š a ­ njem , a m p a k k v ečje m u sk u p k u ta ­ kih v p ra ša n j, ki jih lah k o o p red eli­ m o s širšo h ie ra rh ič n o stopnjo, zato bo ta k a sk rč en a U D K p rim e r­ n e jša za obdelavo k n jig , k o t so d o ­ sed an je izdaje, ki p o čen ja jo Sizifo­ vo delo z u v ršč a n je m sp ecialn ih p ojm ov v vse m ogoče h ie ra rh ije . K njižnica 18(1974)1-2 101