URN_NBN_SI_DOC-ZOWVLSRK

Drugače pa je pri specialnih do­ kumentih, kot so na primer diserta­ cije, znanstveni članki ali patenti itd. Le-ti se posvečajo predvsem specialnim vprašanjem in bolj ko so problemi diferencirani, toliko več vsebinskih značilnosti obrav­ navajo. S številom značilnosti pa raste tudi število njihovih kombi­ nacij in prav v teh je običajno pr­ venstveni doprinos znanosti takih dokumentov. Višje število kombi­ nacij vključuje tudi višje število hierarhičnih ravni, v katere do­ kument posega; le-te postanejo pri iskanju dokumenta tem manj po­ trebne in toliko večja navlaka, ko­ likor bolj je dokument specializi­ ran. Splošni pojmi, ki opredeljuje­ jo hierarhije, niso več posebno važ­ ni, pač pa kombinacija pojmov, ki naj zadene bistvo vprašanja, ki ga postavlja porabnik specialist. Tako postanejo pri iskanju podatkov (in ustrezno tudi pri programiranju za avtomatsko obdelavo podatkov) kombinacije več vrstilcev UDK si­ stema s številnimi hierarhičnimi nivoji tako težavne, da lahko trdi­ mo, da številčnost hierarhičnih rav­ ni (ki raste z večjo specifičnostjo pojmov) sploh ni vskladljiva s kom­ binacijo teh pojmov. V tem je po­ glavitni razlog odklanjanja UDK sistema v dokumentaciji, pa tudi pojasnilo, zakaj tezavri tako vpad­ ljivo varčno ravnajo z nadrejenimi in podrejenimi pojmi. Avtor za­ ključi svojo primerjavo klasifi­ kacijskih sistemov s temi ugo­ tovitvami: dasi je obseg knjig obširen, je njihova vsebinska zna­ čilnost problemsko omejena in obi­ čajno razvidna iz naslova: sploš­ nemu porabniku, ki išče visoko od­ mevnost informacije (pa zato tole­ rira balast), je na ta način ostrina selektivnosti sicer zavestno omeje­ na, a zadostno zagotovljena s šte­ vilnostjo hierarhičnih ravni. Na­ sprotno pa je obseg člankov in po­ dobnega gradiva običajno majhen, njihova vsebinska značilnost pa problemsko široka, komaj zajeta v naslovu in zato ugotovljiva le iz vsebine; specialnemu porabniku, ki išče visoko preciznost informacije, je ostrina selektivnosti nujen pogoj in jo doseže s kombinacijo nehierar- hičnih deskriptorjev. Bibliotečni UDK sistem in dokumentacijski si­ stem tezavrov sta torej različna, a oba potrebna svojemu krogu po­ rabnikov glede na različne vire in­ formacij; čeprav si nista skladna, sta vendar komplementarna klasi­ fikacijska sistema. Ob koncu naj opozorimo še na eno tematsko številko letnika (št. 4/5), ki je posvečena 25. obletnici »Nemške družbe za dokumentacijo« (DGD — Deutsche Gesellschaft für Dokumentation). Ta družba je kmalu po svojem nastanku začela izdajati našo revijo, ki bo prihod­ nje leto praznovala svoj srebrni ju­ bilej. Stanislav Kos 102 Knjižnica 18(1974)1-2