URN_NBN_SI_DOC-ZRXCPXAT

U porabnost računalniških m etod se je tudi razširila in napravila raču­ nalniško obdelano informacijo lahko dostopno. To je revolucioniralo postopanje z informacijami in njihovo obdelavo. N aslednji pom em ben elem ent za sprem em bo »klime« v inform a­ cijskem svetu je fotokopiranje. V pogubo založnikov je fotokopiranje om ogočilo razširjanje informacij, ki je relativno poceni in lahko izved­ ljivo ter tako široko razpršljivo, kot si pred drugo svetovno vojno ni bilo m ogoče predstavljati. M ikrofilmanje, čeprav se ni izkazalo kot ču­ dež, katerega je napovedal Frem ont Rider leta 1940, je tudi imelo po­ m em ben vpliv na razširjanje informacij in ga ne smemo podcenjevati. N avsezadnje pa smo v zadnjih desetih letih doživeli »novo usm erje­ nost« tehnologije, pri kateri lahko imamo računalniški vnos na televi­ zijski ekran in lahko avdiovizualne m etode, ki so same po sebi relativ­ no enostavne, tudi prenesem o na televizijski ekran, ko se razvija raču­ nalniška grafika in lahko optični diski producirajo besedila in grafiko, itd. T oda niso važni le procesi in informacije, ki jih z njimi naredim o. V ažnaj e m nenjska klima, ki jo ustvarjajo, in ki vpliva na informacijski svet. Z e prodor televizije je pripravil teren, da večina prebivalstva sprejem a kot del vsakdanjega življenja ne le zabavo prek medijev, pač pa tudi svetovne in lokalne vesti in precejšnjo količino implicitno ali eksplicitno posredovane izobraževalne snovi — s področja svetovne politike, zgodovine, tehničnih in znanstvenih informacij (vključno z in­ form acijam i s km etijskega, medicinskega in zdravstvenega, socialno- skrbstvenega, industrijskega in komercialnega področja). Vse to spre­ m inja odnos do knjige in tiskanega gradiva nasploh in jo kategorizira le kot eno izmed sredstev za pridobivanje informacij. Tudi tiskano gradivo je podvrženo spremembam . V zadnjih štiri­ desetih letih se je močno sprem enila tehnologija, pa tudi stroški tiska. Tudi m esto, kjer se tiska, se je spremenilo. Ekonom ski razmisleki so bili bistveni za novi razvoj tako zaloznistva kot tiskarstva, ki sta prila­ godili svoje aktivnosti tako, da sta ostali na nivoju dobičkanosnih po­ slov. N ekateri celo mislijo, da bo izdajanje in tiskanje večine znanstve­ nih in tehničnih informacij postalo do prelom a stoletij tako drago in neekonom ično, da bo večina sekundarnega gradiva (abstrakti in in­ deksi), ki je sedaj dostopna on-line in v tiskani obliki, dostopna samo še on-line. Vzrok je ta, da je glavno tržišče za to gradivo v industriali­ ziranih deželah, in največje tržišče bo tudi diktiralo založniško politiko. Presodite na prim er naslednji prim er informacijske tehnologije, uporabljene v kraljestvu knjig: Ker lahko knjižnico reproduciram o na