URN_NBN_SI_DOC-ZWFAPLRI

svojega področja. Tečaji, na katerih predavajo izključno bibliotekarji uni­ verzitetne knjižnice, obsegajo na za­ četni stopnji splošen uvod, ki mu slede predavanja o ureditvi biblioteč- nega gradiva in opis katalogov z na­ vodili za uporabo; na višji stopnji pa se zvrste predavanja o bibliografskih pom agalih in priročnikih ter o prin­ cipih za iskanje strokovne literature, pri čem er opozarjajo zlasti na pom en periodičnih publikacij za posamezne stroke, na sezname periodik, indekse in na servise za ekscerpiranje stro­ kovne literature. K er so obiskovalci tečajev na bradfordski univerzi štu­ dentje elektrotehnike, m etalurgije, kemije, optike ipd., torej študentje, ki bodo precejšen del študijske dobe prebili na terenu in na praktičnih vajah v krajih, oddaljenih od uni­ verzitetne knjižnice, je treba, da se na tečajih seznanijo v splošnih obri­ sih z delovanjem celotnega knjižnič­ nega sistem a v Veliki B ritaniji s po­ sebnim poudarkom na možnostih, ki jih daje m edbibliotečna izposoja. Po­ leg teoretičnega dela vsebujejo tečaji tudi praktične vaje v obliki diskusij, sem inarjev in vodstva po knjižnici. Avtor članka ugotavlja, da so taki tečaji nadvse potrebni in koristni, vendar im a k dosedanjem u delu več kritičnih pripom b in predlogov za izboljšavo; pom anjkljivosti izvirajo po njegovem predvsem iz tega, da so tečaji organizirani preveč s stališča izurjenih bibliotekarjev, pri čem er je prem alo upoštevan vidik neizkušenega porabnika knjižnice; ta je lahko iz­ vrsten strokovnjak na svojem področ­ ju, a povsem nebogljen pri iskanju inform acij, zlasti še, ker postajajo sredstva za širjenje inform acij vedno bolj kom pleksna in raznolična. Za sklep avtor z zadovoljstvom ugotavlja, da so bibliotekarji prenehali biti samo čuvarji svojih zalog in so spo­ znali kot eno svojih poglavitnih na­ log to, da bralcu pomagajo te zaloge čimbolj tem eljito izkoriščati. Drugi članek govori o vprašanju, koliko natančno inform acijo o avtorju in naslovu prem ore bralec, ko se znajde pred katalogom. Izkušnje so pokazale presenetljivo dejstvo, da se celo nadpoprečno inteligentni bralci lotijo kataloga z minim alno inteli­ gentnostjo. Članek je delo štirih avtor­ jev in se opira na njihovo analizo izvedeno v veliki specialni knjižnici inštituta za raziskavo atom skega orož­ ja v Alderm astonu. Katalogi v tej knjižnici so abecedni im enski (po avtorjih) in sistem atski (UDK). V moderni katalogizaciji je ustaljeno načelo, da delo identificiram o z avtor­ jem in z naslovom, vendar pa, kot trdi pričujoča razprava, ni nikjer rečeno, da bi m oral biti prav avtor osnova za katalog. Najnovejše raz­ iskave nam reč kažejo, da bi bil za bralce dokaj bolj prikladen katalog, ki bi tem eljil na naslovih (seveda oprem ljen z indeksom avtorjev). Ana­ liza je prepričljivo pokazala, da so bralci v tej knjižnici navajali pravi­ len naslov v več kot 90 % prim erov, natančno ime avtorja pa v m anj kot 75 % prim erov. Tudi pri netočnih na­ vedbah je bilo laže dognati pravi na­ slov kot pravega avtorja. Avtorji članka teh rezultatov nočejo posploše­ vati, sklepajo pa, da bi prišli do bolj ali m anj istih dognanj v znanstvenih in tehniških knjižnicah. V prašanje, kakšni bi bili ti rezultati v ljudskih ali univerzitetnih knjižnicah, puščajo odprto. Potrebne bi bile analize, ki se ne bi omejevale sam o na en tip knjiž­ nice. šele take raziskave bi mogle po­ kazati, ali bi katalogi, utem eljeni na naslovih, vodili povsod k bistvenem u izboljšanju v učinkovitosti knjižnice, in katera inform acija je v resnici tista, ki bo v knjižnicah prihodnosti osnova za katalog. K a t a r i n a B o g a t a j 146