URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

bibliotečnega fonda o univerzalnih, specialnih ali strokovnih knjižnicah. Z oznako državne, nacionalne, pokrajinske, deželne, mestne ipd. označu­ jemo zbirke enkrat po njihovih ustanoviteljih, drugič po teritoriju, ki ga m orajo pokrivati s svojimi zbirkami, oziroma po teritoriju, s katerega zbirajo literaturo; ustrezno velja tudi za inštitutske, društvene in podobne knjižnice. Imena centralna knjižnica, osrednja knjižnica nam označujejo posebno funkcijo, ki jo imajo le-te v sklopu določenega bibliotečnega sistema. Izposojevalne in prezenčne, javne in zasebne knjižnice so pojmi, ki opredeljujejo uporabnost in obliko. In končno znanstvena in ljudska knjižnica, tipološki kategoriji, ki izvajata karak­ teristiko bibliotečnih fondov iz različnih duhovnih potreb, ki jim služijo [27]. Tipološke kategorije knjižnic so torej kaj malo diferencirani sploš­ ni pojmi, ki jih po potrebi med seboj povezujemo, ne morejo pa nam dati adekvatnega izraza za to, kar je karakteristično za strukturo tako dinamičnega organizma, kot je knjižnica. S tem pa nastane vprašanje, kaj je tako karakteristično za neko knjižnico, da lahko velja kot tipično in katere njene poteze bi lahko opustili. Kakšni so kriteriji, po katerih se nam zdi nekaj tipično, drugo ne? Ali so ti kriteriji neizpodbitni? So podvrženi spremembam? Ali smo z nekaj pojmi, kot so ustanovitelj, področje zbiranja, krog uporabnikov in oblike uporabe resnično zajeli vse, kar je bistveno? S temi vprašanji začenjamo še težje vprašanje, kaj je sploh tipiziranje, kaj moramo razumeti pod tipologijo. Jasno je, da tega težkega vprašanja, ki konec koncev spada v spoznavno teorijo, na tem mestu ne znamo in ne moremo rešiti. V običajni bibliotekarski praksi pomeni tipizacija razporeditev raz­ ličnih knjižnic na približno enakovrstne skupine in to na podlagi nekaj najbolj značilnih znakov, ki jih občutimo kot tipične. Ce je tipično od­ visno od socialnih dejavnikov, in danes pojave interpretiram o tako, m orajo biti tipološke kategorije zvezane s sociološkimi. Karstedt [28] je nakazal, da je povezovanje bibliotečnih tipoloških kategorij s socio­ loškimi fenomeni možno. Izhaja iz kategorije splošno znanstvene ali univerzalne knjižnice. Kot osnova mu služi Tiemannova [29] razlaga univerzalnosti univerzitetne knjižnice. Tiemann ne razume naloge uni­ verzalne knjižnice tako kot pozitivizem, da reprezentira vsa področja znanosti enciklopedično in v vsebinsko enakomerni polnosti, ampak v tem, da združuje vezne člene (mejna področja) med posameznimi vedami, principialno, metodično, zgodovinsko in primerjalno. Tako univerzalnost imenuje funkcionalno v nasprotju z materialno univerzal­ nostjo pozitivističnega pojmovanja. Kriza, je poudaril Tiemann, ki zadeva univerzitetne knjižnice glede na problem univerzalnosti, ne zadeva nacionalk, deželnih in mestnih znanstvenih knjižnic. Vzrok vidi v tem, ker služijo univerzitetne knjižnice v prvi vrsti potrebam znanosti in raziskovanju, ki se razvija z izredno naglico. One druge ne doživljajo krize zato, ker služijo lokalnim potrebam in so bolj usm erjene v sploš­ ne izobraževalne naloge. Goje sicer »materialno« univerzalnost, ki pa je v svoji intenzivnosti omejena in zato še vedno izvedljiva. Njeno težišče je v praktični uporabi znanja v poklicnem in gospodarskem