URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

ne morejo služiti več v prvi vrsti ohranjevanju literarnih dosežkov preteklosti in sedanjosti za bodočnost, ampak predvsem človeku, bralcu, ki potrebuje njihove usluge, da se lahko »razvije v celovito osebnost, ki je izobražena in sposobna uresničevati vse svoje funkcije v zahtev­ nih življenjskih in delovnih razmerah«. Knjižnice — poleg šol najvaž­ nejše izobraževalne institucije — opravljajo svoje naloge na podlagi legitimnih pravic človeka do izobraževanja, ki je danes za razvoj družbe važnejše kot kapital [5]. V dinamiki razvoja pa knjižnice spreminjajo tudi svojo notranjo strukturo. Kajti knjižničarska služba, ki je ustrezala generaciji pred drugo ali celo pred prvo svetovno vojno, ne more več ustrezati bralcu v današnji spremenjeni družbi. Tudi Slovenci se moramo vprašati, ali so organizacijske oblike naših knjižnic takšne, da bi ob normalnem dotoku sredstev in strokovno usposobljenega kadra lahko izpolnjevale svoje naloge. Z iskanjem novih meril za poslovanje in organizacijo knjižnic se knjižničarji vključujemo v kompleks raziskav, katerih namen je omogočiti Sloveniji uspešen razvoj v sodobni družbi. Navedla bom odstavek iz članka Ernesta Petriča Del modernega sveta ali njegovo obrobje [6], ki zelo dobro karakterizira osnovne tendence teh iskanj: »Nekdanji boj za slovenski jezik, boj za slovensko politično individualnost je prerastel in bo moral še bolj prerasti v boj za našo vsesplošno modernizacijo, za hiter dvig izobrazbene ravni, za našo vključenost v moderna dogajanja v svetu in podobno. M arsikatera institucija bo morala iz predvsem nacionalne relikvije in predvsem iz dokazila o naši nacionalni samobitnosti postati torišče našega znanja, naše modernizacije in trdna vez s svetom ...«. štu d ijsk e knjižnice v Sloveniji Študijske knjižnice v Sloveniji so pokrajinske splošno znanstvene knjižnice na sedežu nekdanjih politično teritorialnih enot (bivših okrožij in okrajev) [7]. Ustanovljene so bile z uredbo M inistrstva za prosveto [8] septem bra 1945 kot okrožne študijske knjižnice. Namen teh knjižnic po uredbi je: 1. nuditi oblastvom in ustanovam okrožja priročno stro­ kovno knjižnico, društvom pa pripomočke za kulturno delo; 2. dajati znanja željnim sredstva za izobraževanje in znanstveno delovanje; 3. zbirati slovstveno, zgodovinsko in narodopisno tiskano in rokopisno gradivo, ki se tiče okrožja. Četrti člen te uredbe določa, da bo vsaka okrožna študijska knjižnica ustanovljena s posebno odredbo tega mi­ nistrstva. Dne 1. marca 1946 je bila izdana odredba [9] o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic za celjsko, mariborsko in novomeško okrožje. Odredba je naloge, ki jih je začrtala uredba iz leta 1945, pod­ krepila s tem, da je podrobneje navajala, kako naj knjižnice svoje naloge opravljajo. Drugi člen se glasi: svoje naloge, navedene v 1. členu uredbe o ustanovitvi . .. opravljajo . .. s tem, da a) izposodijo knjige in časopise po predpisih knjižničnega reda, b) vodijo čitalnico s pri­ ročniki, c) dajejo nasvete o strokovni literaturi, č) prirejajo strokovne