URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

tečaje in razstave knjig, d) priskrbijo dela, ki jih sami nimajo, iz drugih študijskih knjižnic, e) vodijo kartoteko vsega knjižničnega gradiva v strokovnih in znanstvenih knjižnicah državnih uradov, ustanov in pod­ jetij svojega okrožja in skušajo zbirati podatke tudi o znanstvenih knjižnih zbirkah, ki so v zasebnih rokah. Ljudska skupščina uredbe o ustanovitvi prvih treh študijskih knjiž­ nic iz leta 1946 januarja leta 1948 ni potrdila, ampak je naročila vladi, naj jo pregleda in pripravi nov tekst v skladu z novo ustavo in novo stopnjo družbenega razvoja [10], Vlada uredbe pozneje ni potrdila. Druge študijske knjižnice so ustanovili okrajni ljudski odbori. Nastale so nove študijske knjižnice v Ptuju in Postojni leta 1948, v Novi Gorici in na Ravnah leta 1949, v Kranju leta 1950, v Kopru in Murski Soboti leta 1956. študijska knjižnica v Postojni je bila leta 1957 ukinjena. Zunaj naših meja pa delujeta še slovenski študijski knjižnici v Trstu in Celovcu. Druga, pozneje izdana določila o knjižnicah ne omenjajo več študij­ skih ali pokrajinskih knjižnic niti njihovih nalog. Razen precej splošnih formulacij o nalogah študijskih knjižnic v uredbah iz leta 1945 oziroma 1946 drugih podrobnejših določil študijske knjižnice niso imele. Raz­ vijale so se pod okriljem Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljub­ ljani, prevzemale oziroma posnemale njeno organizacijo in metode dela. Tudi vsi knjižničarski kadri študijskih knjižnic so se izobraževali v NUK. Svoj vzor pa so na novo ustanovljene študijske knjižnice, pred­ vsem pa zakonodajalec, videli v študijski knjižnici v Mariboru, ki se je med obema vojnama pod vodstvom Janka Glazerja razvila v splošno znanstveno knjižnico z izrazito domoznansko usmeritvijo. Glazer je v referatu Domoznanska tradicija in naloge pokrajinskih knjižnic [11], ki ga je imel na zborovanju slovenskih knjižničarjev v M ariboru leta 1962, orisal nastanek m ariborske študijske knjižnice in domoznansko funkcijo pokrajinske knjižnice. M ariborska knjižnica je nastala kot knjižnica Zgodovinskega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1903. To je bilo v času, ko je boj za slovensko univerzo na novo oživel in so povsod poudarjali pomen znanstvenega dela na Slovenskem in nujnost osamosvojitve tudi v znanosti. Društvo je nastalo iz želje in potrebe, da začnejo Slovenci svojo zgodovino raziskovati sami, brez posredovanja tujcev. Pobudniki društva in njegovega glasila časopisa za zgodovino in narodopisje so bili dr. Fran Kovačič, dr. Matija Murko, dr. Karel Štrekelj itd. To znanstveno osamosvajanje se je začelo na domoznanskem, zlasti na zgodovinskem, arheološkem in etnografskem področju, ki je imelo na slovenskem štajerskem že bogato tradicijo (Simon Povoden, Anton Krempl, Davorin Trstenjak, Ignac Orožen, Matej Slekovec, Fran Kovačič, Avguštin Stegenšek in drugi). Idejni temelji domoznanskemu zanimanju so nedvomno v romantiki. Močno pa je vplival nanj Centralni deželni muzej v Gradcu (Joanneum), ki je v svojih zbirkah prikazoval življenje in zgodovino Štajerske z namenom, da poveže vso Štajersko in krepi zavest regionalne pripadnosti nem­ škemu centru. Zgodovinsko društvo je nastalo kot reakcija na nemške težnje. Slovenski domoznanski m aterial naj ostane doma in naj bo