URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

gradivo domačemu znanstveniku. Budi naj patriotizem ne več v štajer­ skem temveč v slovenskem smislu. Društvo je krepilo narodno zavest v času, ko sta Schulverein in Siidmarka izvajala intenzivno germanizacijo na štajerskem . Knjižnica društva pa je omogočala vsem sodelavcem živahno znanstveno in publicistično dejavnost. Časopis za zgodovino in narodopisje je postal ugleden strokovni časopis tudi zunaj naših meja. Mariborska knjižnica je imela za domoznansko delovanje posebno ugod­ na tla, saj je bilo območje, na katerem je delovala, stoletja upravno ločeno od osrednje slovenske pokrajine in je zato bilo prisiljeno živeti v ritmu, ki mu ga je diktiral Gradec — upravno središče vojvodine Štajer­ ske. O delovanju pokrajinske knjižnice v pokrajini pravi Glazer v istem predavanju: »Pokrajinska knjižnica je življenja sposobna samo, če se živo vključi v pokrajino, iz katere je nastala. Kakor je za njen obstoj in razvoj nujno, da je zrasla iz resničnih potreb, tako je nujno tudi, da potrebam služi. Naloge, ki jih kot pokrajinska knjižnica ima do pokra­ jine, za katero je bila ustanovljena, so v različnih krajih seveda različne; tu jih lahko naznačimo samo na splošno. V njeno področje spada, da pomaga pri reševanju problemov, ki jih poraja pokrajina, da daje odgovore na vprašanja, ki se zastavljajo v zvezi s pokrajino in njenim prebivalstvom, da seznanja ljudi s preteklostjo, poglablja znanje o sodobnosti, prispeva k osvajanju novih vidikov, z eno besedo: da skuša biti žarišče, skozi katerega naj bi problematika pokrajine prosevala v čim večjem obsegu in čimbolj živo.« Te besede so avtorjev kredo, s katerim je ustvaril knjižnico, ki je bila zmožna izredno dinamičnega razvoja. Ta načela so osnova za vsako zdravo knjižničarsko politiko in v skladu s koncepti moderne knjižničarske službe v svetu. Obvezni primerek, ki so ga prve tri od m inistrstva za prosveto leta 1946 ustanovljene študijske knjižnice dobivale, je še podkrepil težnjo, da se študijske knjižnice izoblikujejo v tip pokrajinske znan­ stvene knjižnice, ki ima v bistvu iste naloge kot nacionalna knjižnica, le da je njeno področje dela ožje [12]. Pokrajinsko znanstveno knjiž­ nico, v kakršno so se želele razviti vse študijske knjižnice v Sloveniji, pa je orisal Vlado Novak v predavanju o problematiki pokrajinskih študijskih knjižnic v Sloveniji [13], Predavanje je avtor pripravil za posvetovanje na Svetu za prosveto in kulturo LRS leta 1957, v času, ko so v mnogih krajih iskali boljše oblike dela in pretresali vprašanje kulturnih ustanov ter njihovega mesta v družbenem življenju. Po njegovem m nenju je v »sedanjem položaju najbolje obdržati obstoječe število študijskih knjižnic in jih z vsemi silami razviti do potrebnega nivoja, utrditi znanstveni sistem dela v njih« in jim dati vse potrebne pogoje za delo, usposobljene kadre, m aterialna in denarna sredstva. Sodi, »da bi bilo treba vztrajati, kjer je le mogoče; to je vsaj tam, kjer so se knjižnice utrdile, pri tipu študijske knjižnice kot samostojne ustanove splošno znanstvenega značaja. Samo tam, kjer res še ni vseh nujnih pogojev za uspešen razvoj samostojne študijske knjižnice, na prim er še ni zadostnih prostorov, zlasti, če ni dovolj kvalificiranih bibliotekarjev in knjižničarjev in če m anjka celo osnovni knjižni fond, samo v takem primeru, bi lahko iskali rešitev v mešanem tipu knjiž-