URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

nice«. Združitev naj bi bila zgolj upravna in le začasna, dokler ne bi bilo mogoče zagotoviti »solidnega znanstvenega razvoja«. Novak meša­ nega tipa tudi pri novih ustanovitvah ne priporoča, »ker kljub morebit­ nim neposrednim koristim že vnaprej razrahlja logičnost bibliotečnega sistema in jasnost v gledanju na družbene naloge posameznih tipov knjižnic«. Poudarja pa, »da se čisti tip pokrajinske znanstvene knjižnice ustanovi samo tam, kjer so res vsi pogoji dozoreli«. Študijske knjižnice opravljajo dvojno nalogo — splošno izobraževalno in posebno znan­ stveno. Obe nalogi se dopolnjujeta in ju je mogoče uspešno opravljati le, če so knjižnice urejene po znanstvenih principih. Imeti bi morale večino slovenske literature in dober, krajevnim potrebam prilagojen izbor jugoslovanske in tuje literature. V zvezi z nabavno politiko je zarisan tudi koncept izposoje. O njem meni avtor: »če naj pokrajinske študijske knjižnice solidno opravljajo obe svoji nalogi — splošno izobraževalno na znanstvenem temelju in posebno znanstveno za raz­ iskovalce pokrajinske problematike, potem morajo svoje knjižne sklade, pridobljene s trezno in sm otrno nabavno politiko, tudi ohraniti za bodoče rodove«. Ker so knjižnice zaradi pritiska okolja popuščale, izposojale na dom ne le strokovno literaturo, ampak celo leposlovje in to ne v študijske namene, so nižale svoj nivo. Edini izhod je Novaku »povečati kapaciteto čitalnic, urediti posebne izposojevalnice, da bo v čitalnicah mir, nato pa dosledno omejiti uporabo knjižnih fondov čimbolj na čitalnice. To bi ne bila samo učinkovita zaščita knjižnih fondov, ampak bi s tem tudi kultivirali bralce«. Prof. Novak je v tem predavanju izkristaliziral smernice razvoja, ki so veljale v študijskih knjižnicah za. normo in katerih kršitev je pomenila »škodljivo po­ pulariziranje in popuščanje primitivnosti okolja«. Kljub temu pa je razvoj šel drugačno pot in so se medtem z ljudsko knjižnico združile knjižnice v Kranju, Novi Gorici, Ptuju ter Novem mestu. Sčasoma se je pojavila potreba po sodelovanju, po delovnih dogo­ vorih, ki bi reševali strokovna in tehnična vprašanja študijskih knjižnic [14], Zastopniki študijskih knjižnic so se zedinili, da ustanove skupnost študijskih knjižnic. Na ustanovnem sestanku 13. decembra 1968 v Na­ rodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so pretresli delovna območja študijskih knjižnic in njihove naloge pri zbiranju gradiva. Sprejeli so več sklepov, med katerimi so zlasti pomembni [15]: 1. skupnost ne bo predlagala spremembe uredbe o obveznem primerku; 2. arhivski izvod obvezno brani poleg NUK še Študijska knjižnica v Mariboru; 3. skup­ nost priporoča, da vse slovenske študijske knjižnice kupujejo vso slovensko knjižno produkcijo, revije pa po lastnem izboru; 4. študijske knjižnice naj nabavljajo tujo literaturo po lastnem izboru, načelno naj dajejo prednost jeziku, ki se govori na njihovem območju ali njihovi soseščini; 5. specialna naloga obmejnih knjižnic je zbiranje literature narodnostnih manjšin; 6. posebno pozornost je treba posvetiti literaturi o prijateljskih in pobratenih mestih; 7. knjižnice se naj posvetijo specializiranemu zbiranju tuje literature (m ariborska npr. književnost jugoslovanskih narodov v nemških prevodih, hrvaško literaturo ŠK