URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

Koper, kajkavsko pa ŠK Ptuj); 9. izdelati je treba kriterije za zbiranje gramofonskih plošč, rokopisov, razglednic, magnetofonskih trakov in filmov. Razpravo o zbiranju gradiva v študijskih knjižnicah na ustanov­ nem sestanku skupnosti je sistematično obdelal dr. Stanislav Kos [161. Nabavno politiko študijskih knjižnic je razčlenil: 1. na slovensko knjiž­ no gradivo; 2. domovinoznansko gradivo; 3. neslovensko knjižno gra­ divo; 4. gradivo posebnih zbirk. »Centralna krajinska« — študijska knjižnica bi m orala biti kupec skoraj vsake slovenske knjige. Slovenske knjižnice (vsaj študijske) naj bi bile zaradi nizkega odstotka (3 •/») nakupa slovenske knjižne produkcije po knjižnicah nekako obvezane, »da so glede na obseg zbiranja svojega gradiva ne samo male, marveč prave nacionalke«. Bibliografska evidenca in arhivsko čuvanje gradiva odpade, ker zbirajo študijske knjižnice slovensko knjižno gradivo pred­ vsem za uporabo bralcev. Arhivske izvode slovenik hranita le NUK in ŠK Maribor. Na kratko: študijske knjižnice zbirajo vse slovenske knjige za uporabo bralcev; kot arhivsko gradivo le v dogovorjenih primerih; zbirajo le splošno ali lokalno pomembno periodiko. Dosedanji obvezni prim erek ni v skladu z realizacijo gornjega programa. Osnovne misli ob 2. točki so: študijske knjižnice zbirajo in hranijo vso domovino­ znansko gradivo kot arhivsko gradivo in to prim arno in sekundarno. Ob 3. točki — zbiranju neslovenskega knjižnega gradiva beremo: študij­ ske knjižnice zbirajo tudi jugoslovansko in tuje knjižno gradivo, pred­ vsem temeljna enciklopedična dela in priročnike; specialne strokovne literature, zlasti s področja uporabnih ved, ne zbirajo; drugo strokov­ no literaturo zbirajo tako, da si razdele strokovna področja in krajevna območja (strokovna in lokalna specializacija). 4. točka govori o zbiranju drobnih tiskov in podobnega gradiva. Študijske knjižnice predvsem zbirajo le tisto, kar je v zvezi z njihovim območjem. Za zbiranje ne- lokalnega gradiva pa bi bilo primerno, da si knjižnice porazdelijo pod­ ročja zbiranja. Če prim erjam o gornje misli o arhivski funkciji študijskih knjižnic z zahtevami, ki jih je postavil glede tega Vlado Novak v svojem preda­ vanju leta 1957, vidimo, da se osnovni koncept precej razlikuje. Vprašati se moramo, ali so študijske knjižnice sprejele nova načela, ki so se izkristalizirala v debati, kot vodilo pri svojem poslovanju in so se s tem že usmerile v novo smer razvoja, ali pa predstavljajo ta načela le predlog, o katerem je še potrebno temeljito razpravljati. Pokrajinske in m estne znanstvene knjižnice v A vstriji in N em čiji Slovensko knjižničarstvo se je razvijalo pod močnim vplivom avstrijskega oziroma nemškega knjižničarstva [17]. Avstrija pozna za pokrajinsko knjižnico poleg naziva Landesbibliothek tudi Studienbiblio­ thek. V Eisenstadtu in v Gradcu se npr. knjižnica imenuje Landes- bibliothek, v Salzburgu, Linzu in Celovcu pa Studienbibliothek. Ogledali si bomo, kakšne naloge opravljajo pokrajinske knjižnice v Avstriji in Nemčiji. Medtem ko v avstrijski reviji Biblos nisem našla