URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

niti enega članka, ki bi se teoretično ukvarjal s problematiko pokrajin­ skih knjižnic, tudi članki ob jubilejih obravnavajo samo zgodovino posameznih knjižnic, imamo v Nemčiji precej literature, ki preučuje tip pokrajinske znanstvene knjižnice, njene naloge in njeno vključeva­ nje v nove bibliotečne sisteme. Pod geslom Landesbibliothek beremo v strokovnih leksikonih [18] naslednje: Deželne (pokrajinske) knjižnice so znanstvene knjižnice, ki čim bolj popolno zbirajo vso knjižno produkcijo svoje dežele in po­ krajine, prav tako vso literaturo, ki obravnava to področje in jo skupaj s splošno znanstveno literaturo posreduje širokemu krogu znanstveno zainteresiranih bralcev. Povečini dobivajo obvezni prim erek svojega teritorija. Bližina okolja in institucij, ki izdajajo literaturo, zagotavlja večjo izčrpnost, zato s svojim delom podpirajo in dopolnjujejo nacio­ nalno knjižnico. Deželne knjižnice so tako na eni strani arhivi za domoznansko literaturo, na drugi strani splošno znanstvene knjižnice, ki oskrbujejo receptivnega [19] bralca s strokovno in znanstveno litera­ turo. Zrasle so iz starih fevdalnih knjižnic, večinoma v krajih, ki so bili stoletja središča bolj ali manj samostojnih političnih enot, npr. Saška, Prusija, Bavarska itd. Ime Landesbibliothek se pojavi precej zgodaj v Avstriji (Dunaj, Gradec, Linz) in v Brnu ter Würtenbergu. Po letu 1918 se mnoge knjižnice z nazivom kraljeve knjižnice preimenujejo v deželne knjižnice; nekatere večjega pomena dobe naziv državne knjiž­ nice (Berlin, München, Hamburg); mnoge od njih prevzamejo naloge nacionalk (Berlin, Pariz, Dunaj). Ker imamo pri nas pokrajinske znanstvene knjižnice v krajih, ki so bile le nekaj let upravno središče okrožja, in v krajih, ki bi jih težko imenovali središče pokrajine, moramo v pregled pritegniti tudi m estne znanstvene knjižnice. V statutih le-teh so njihove naloge ozna­ čene takole [20]; pospešujejo učene študije, poklicno izpopolnjevanje, poglobljene težnje po izobrazbi in domoznansko raziskovanje. Vključevanje pokrajinskih in mestnih znanstvenih knjižnic v sodob­ ne bibliotečne sisteme je v Nemčiji predmet pogostih in žgočih debat. Po priporočilih nemškega znanstvenega sveta [21] naj bi te knjižnice preskrbovale z literaturo vedno večje število strokovnjakov, ki žive zunaj univerzitetnih centrov; s tem bi razbremenile univerzitetne knjiž­ nice. Enotnih meril za te knjižnice Znanstveni svet zaradi njihove individualnosti ni mogel izdelati; določil je samo dodatna sredstva, ki pa so v prim erjavi s predlaganimi sredstvi za univerzitetne knjižnice občutno manjša. Nekatere m anjše mestne znanstvene knjižnice pa je v Priporočilih izpustil. V regionalnem planu bibliotek Zvezne republike Nemčije [22], o katerem še razpravljajo, so deželne knjižnice 3. stopnje. Njihova vloga ni čisto jasno določena, vendar prevladuje mnenje, da naj kot osrednje knjižnice več bibliotečnih sistemov oskrbujejo le-te z inozemskimi revijami in knjigami, predvsem pa s fondi stare humanistične litera­ ture [23]. Tudi osnutek enotnega bibliotečnega sistema Nemške demokratične republike [24] predvideva za deželne knjižnice osrednjo regionalno