URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

funkcijo v okviru več okrožij. Zbirajo naj v prvi vrsti domoznansko literaturo svojega območja in jo bibliotekarsko obdelujejo v koordina­ ciji z Nemško knjižnico v Leipzigu. V koordinaciji z Nemško državno biblioteko v Berlinu zbirajo tujejezično literaturo, vodijo regionalne centralne kataloge in tako lahko delujejo kot centri za medbibliotečno izposojo svoje regije. Spravljajo v svoja skladišča zastarelo literaturo knjižnic svoje regije. Tudi temu osnutku so sledili številni kom entarji in celo kritike v strokovni literaturi. Po splošnem mnenju so prav deželne knjižnice tiste, katerih mesto je v enotnem bibliotečnem siste­ mu najmanj precizirano. Avstrijski načrt za modernizacijo znanstvenih knjižnic [25] ima za cilj ustvariti take pogoje, da bo mogoče v Avstriji študirati vsako med­ narodno priznano znanstveno panogo in jo dalje razvijati. Načrt je zelo moderen glede na bibliotečno tehniko, ne dotakne pa se vprašanj funk­ cij posameznih knjižnic v bibliotečnem sistemu Avstrije. Analiza zajema 14 knjižnic, od tega dve študijski, in sicer študijsko knjižnico v Linzu in Celovcu, verjetno zato, ker nastaja v Linzu nova univerza, v Celovcu pa visoka šola pedagoških znanosti. Analiza bibliotečnih tipov Knjižnice so po svoji biti, po zgodovini in po delovanju, po svoji zunanji podobi in najglobljem bistvu socialna tvorba, produkti tako kot faktorji družbenega življenja ljudi [26]. Tudi nemške deželne, pokrajin­ ske in mestne znanstvene knjižnice so pogojene v nemški politični in kulturni zgodovini. Ker predstavljajo specifičen pojav v bibliotekarstvu, pojav, ki ni v skladu z moderno bibliotečno tipologijo, si moramo prav bibliotečno tipologijo natančneje ogledati. Sociološke raziskave knjižnic in njihove prepletenosti z družbo in njenimi pojavi so postale tako potrebne, da je sociologija knjižnic po­ stala sam ostojna disciplina bibliotekarstva, čeprav pomeni dogajanje na tem področju komaj kaj več kot zarisovanje problemov v tej smeri. V nasprotju z zgodovinsko vedo, ki vsako posameznost opisuje tako, da jo individualizira, začne sociologija raziskavo, tako da posplošuje, išče zakonitosti in s tem nujno abstrahira. Max Weber, največji teoretik sociologije, opredeljuje sociologijo kot vedo, ki uporablja na eni strani metodo razumevanja, na drugi pa tipiziranja. Pri tem so idealni tipi teoretični protomodeli socialnih tvorb, struktur, ki se jih poslužujemo pri metodičnih opisih, analizah in sistematični razvrstitvi socialnih danosti kot vzorov, ki pa v resničnem svetu nastopajo le v raznovrstnih variantah. Tipiziranju je inherenten torej moment abstrakcije in odmik od resničnosti. Zato se je m lajša generacija sociologov usmerila v drugačne metode raziskav. Vendar m ora prav sociologija knjižnic na­ praviti korak od splošnega k specialnemu s pomočjo tipologije, ker je tipologija knjižnic na osnovi priznanih konvencij nesporna, čeprav teoretično ne dovolj fundirana. Ta prakticistična bibliotečna tipologija uporablja za kategorije nekaj ločilnih pojmov, ki opredeljujejo to, kar je tipično za neko knjižnico. Tako govorimo glede na vsebinski obseg