URN_NBN_SI_doc-0KEP2ZZ5

291 Trans aequora abiit Chloe čisto zmahan in neugleden, pa počečkan in mestoma ne več dobro berljiv, ker so črke že zlizane. Kljub temu je fin, pa prijetne spomine zbuja. Všeč so mi bile kratke zgodbe v lekcijah. Včasih sem katero od njih ilustrirala. V drugem zvezku učbenika sem na platnici našla napisan urnik: ponedeljek od 16.00 do 16.45 in od 16.50 do 17.30, četrtek od 17.00 do 17.45 in od 17.50 do 18.30. Saj res! Odmori. Ko se danes v mislih vračam v tisti čas, se mi zdi zelo zanimi- vo, da smo med odmori oddirjali na fakultetno dvorišče in navdušeno igrali košarko. Celo jaz, ki nikoli nisem bila izrazito športen primerek. Pa še uživala sem pri tem! Po- leg latinske My Bonnie je to eden mojih prvih spominov na osnovnošolsko latinščino. In radi smo prihajali! Zakaj? Najbrž zaradi družbe, izredno zanimivih ur in vse- bine, odličnega učitelja, odmorov pod koši, morda malo zaradi staršev. Prav posebno mesto v mojem spominu pa ima naš "latinski" potep po Rimu. Nekaj let pozneje nas je šest obiskalo učitelja med njegovim podiplomskim študijem, bivali smo kar v samostanu in skupaj tavali po večnem mestu. Bilo je čisto posebno potovanje, ki nas je močno povezalo; hkrati pa smo se kar tako, mimogrede, naučili še mnogo novega o Rimu, Rimljanih, antiki in o življenju. Ta naša "teološka" latinščina res ni bila kar tako! Prek nje in dveh sošolcev sem spoznala moža. Bila je pestra in zabavna in dragocena in polna – in sploh ni bila mrtva! Med nami je spletla tako močne vezi, da imamo še vedno stike, nekateri smo postali prav tesni prijatelji. In dragocena so naša (občasna) srečanja … Ja, zdaj me je pa pre- plavila želja po srečanju ... Alfabet in začetek Janezovega evangelija: „Na začetku je bila beseda …” (hrani Živa Kham Omahen).