untitled

Knjižnica 49(2005)4, 29-49 32 tudi bibliografske zbirke podatkov, in analitskimi zbirkami podatkov, ki najpogo- steje služijo kot osnova za odkrivanje zakonitosti. Nadaljevali bomo z opisom podatkovnega rudarjenja, ki je tesno povezano z odkrivanjem zakonitosti, in zaključili s kratko pobudo za razvoj tega področja v Sloveniji. 2 Razvoj sistemov za poizvedovanje po bibliografskih zbirkah podatkov Bibliografske zbirke podatkov sodijo med najstarejše zbirke podatkov. Skrbniki njihovih podatkov so se morali vseskozi prilagajati razvoju tehnologije, pričako- vanjem uporabnikov in virom financiranja. V teku svojega razvoja so bile zato skoraj vse dostopne v obliki zgoščenk in online na velikih računalnikih, kasneje pa preko svetovnega spleta. Hkrati je bilo veliko dela vloženega v razvoj prijaznih uporabniških vmesnikov. Podobno se je v bibliografskih zbirkah podatkov spreminjala tudi struktura po- datkov oziroma podatkovni model. Prve računalniške verzije na luknjanih kar- ticah so glede tega dopuščale le preprost sekvenčni zapis podatkov, omogočale pa so le izpis podatkov po vnaprej določeni obliki. Kasneje so se na miniračunal- nikih razvili posebni programi za obdelavo bibliografskih zbirk, ki so med dru- gim omogočali vključevanje dolgih tekstovnih polj (npr. izvlečkov) in ponavlja- jočih se polj (npr. avtorjev in deskriptorjev) ter iskanje podatkov. Vzporedno so se razvijali sistemi za upravljanje relacijskih zbirk podatkov (RD- BMS, Relational DataBase Management Systems). Temeljna značilnost teh sistemov je zapis podatkov v povezane tabele. Omogočajo učinkovito delo z mnogimi vrsta- mi podatkov, npr. v industriji, trgovini, bančništvu in knjižničarstvu (Nicholson in Stanton, 2004). Od začetka devetdesetih let ti sistemi omogočajo tudi učinkovito obdelavo bibliografskih podatkov. Mnogo današnjih bibliografskih zbirk podat- kov zato temelji na relacijskem podatkovnem modelu in uporablja sisteme RDBMS. Bibliografske zbirke podatkov se uporabljajo večinoma za iskanje bibliografskih in z njimi povezanih podatkov, kot so podatki o citiranju, polna besedila in lokacija gradiva. Orodja za iskanje po njih uporabnikom omogočajo iskanje po različnih kriterijih in prikaz tistih podatkov, ki so bili v zbirko vneseni. Če primerjamo ta način iskanja z odkrivanjem novih informacij z novejšimi orodji, kot je podat- kovno rudarjenje, lahko ugotovimo, da danes najpogosteje iščemo informacije, ki so znane, vendar jih je pogosto težko izbrskati v veliki množici podatkov. Vedno pogosteje se bibliografske zbirke uporabljajo tudi za iskanje drugačnih zvrsti informacij, zlasti informacij v zbirni obliki (npr. vsote, povprečja) in pove-