kazalo.p65

Knjižnica 48(2004)3, 207-210 208 mag. Polona Vilar. Delovno gradivo obsega čez 4300 urejenih gesel z razlagami in pomenskimi povezavami, zato se je delovna skupina z uredništvom Knjižnice dogovorila, da bo v redni rubriki Terminološki kotiček predstavila nekatere reši- tve, posebnosti pa tudi zagate terminološkega dela. Za začetek predstavljamo gesli knjižnica in biblioteka . 1. Gesli knjižnica in biblioteka Terminološko gnezdo, ki ga tvori termin knjižnica , je nedvomno eden pomemb- nejših delov bibliotekarskega terminološkega slovarja, saj natančno opredeljuje, po potrebi povezuje in pogosto tudi primerjalno razlikuje poimenovanja za različ- ne vrste knjižnic, s 138 gesli pa predstavlja več kot 2% celotnega slovarja. Sopo- menka biblioteka se pojavlja sama in še v štirih geselskih zvezah. Skoraj vsa poi- menovanja so bila evidentirana z izpisovanjem slovenskih strokovnih besedil, ki so nastala v drugi polovici 20. stoletja. bibliotéka -e ž 1. sistematično urejena zbirka (2) knjižničnega gradiva; sin. knjižnica (2) 2. prostor ali stavba, kjer je urejeno in shranjeno knjižnično gradivo; sin. knjižnica (3) 3. zastar., gl. knjižna zbirka knjížnica -e ž 1. ustanova, enota ustanove, ki sistematično zbira, obde- luje, hrani in posreduje knjižnično gradivo in informacije; sin. bukvarni- ca (2) 2. sistematično urejena zbirka (2) knjižničnega gradiva; sin. bi- blioteka (1) 3. prostor ali stavba, kjer je urejeno in shranjeno knjižnično gradivo; sin. biblioteka (2) 4. zastar. založniška oznaka za skupino po- sameznih publikacij s skupnim naslovom, npr. Sto romanov; sin. biblio- teka (3), knjižna zbirka (2), zbirka (1) Sestavljena gesla predstavljajo knjižnice z različnih vidikov glede na njihovo umestitev v stroko in okolje, npr. glede na Unescovo klasifikacijo knjižnic (na- cionalna knjižnica, visokošolska knjižnica, itn.), naloge, ki jih opravlja (npr. arhi- vska knjižnica, depozitarna knjižnica, konservacijska knjižnica, itn.), uporabnike (npr. dijaška knjižnica, učiteljska knjižnica, knjižnica za slepe, itn.), strokovno usmerjenost (specializirana knjižnica, družboslovna knjižnica, medicinska knjižnica, tehniška knjižnica, itn.) ali splošnost (splošna knjižnica, univerzalna knjižnica, itn.), zgodovinski razvoj oz. prostorsko ureditev (npr. dvoranska knjižnica), vrsto gradiva in virov (npr. digitalna knjižnica, elektronska knjižnica, virtualna knjižnica, itn.), ustanovo, v kateri deluje (npr. cerkvena knjižnica, mu- zejska knjižnica, kaznilniška knjižnica, itn.), lastništvo (npr. javna knjižnica, zasebna knjižnica, samostojna knjižnica, nesamostojna knjižnica, itn.), javno dostopnost (javna knjižnica, knjižnica zaprtega tipa), lastnika oz. ustanovitelja (npr. cesarska knjižnica, knežja knjižnica, kraljevska knjižnica, itn.), območje (npr.