URN_NBN_SI_doc-2CTG3GVO

258 Šolska kronika • 1‒2 • 2016 Reportaža o maturi zadnjega »klasičnega« razreda (hrani Andreja Grošelj). današnji maturanti – po piščalkah, raznih kuhinjskih pripomočkih in seveda lastnih glasilkah –, so klasiki svoj nastop zasnovali premišljeno in dostojanstveno. Pri tem jih je še spodbujala okoliščina, da so bili »poslednji« klasiki, kajti za njimi naj ne bi nobe- na generacija več imela grščine kot obveznega rednega predmeta. Maturantski nastop so pripravljali več mesecev: pod vodstvom sošolca Uroša Lajovca, pozneje znamenite- ga dirigenta, so naštudirali Gaudeamus in še eno latinsko pesem, O venerabilis barba capucinorum (za tiste, ki jim šolanje v klasičnih razredih ni pustilo pričakovanih sledi, je Andreja prevedla besedilo Gaudeamus v slovenščino). Z rdečimi nageljni in svečami so se pojoč sprehodili po šoli, nato pa je sprevod zavil na ulice. Hodili so po cestišču, toda čeprav ni bilo poskrbljeno za cestne zapore, so vozniki uvidevno čakali. Na podi- ju pred Konzorcijem je imel Rastko Močnik maturantski govor, v katerega so avtorji natresli kar največ duhovitosti in aluzij na pripetljaje pri pouku, in pred Figovcem je – pod Lajovčevim vodstvom – večglasno zapel moški maturantski zborček. Dogodek je bil odmeven: Andreja ima še vedno spravljen čeden kupček časopisnih izrezkov, nekaterih zelo obsežnih, ki so poročali o slovesu »poslednjih klasikov«.