solska kronika 2018 3 splosna.indd

114 Šolska kronika • 3 • 2018 Razprava Uvod V prispevku bom predstavila vpliv spremenjene vloge zasavskega 1 gospo- darstva v novonastali Jugoslaviji 2 na lokalne potrebe strokovnega izobraževanja otrok po končani osnovni šoli. Vzporedno s spremembami v gospodarski politiki v obdobju socializma so se spreminjale potrebe po usposobljenosti delavcev v proizvodnji kakor tudi pri organiziranju dela in vodenju tovarn. Zato so poleg obstoječih poklicnih šol iz obdobja kraljevine Jugoslavije, ki so se spreminjale v skladu s potrebami družbe in spremembami zakonodaje, ustanavljali nove, tako strokovne kot tudi poklicne oz. t. i. industrijske šole. 3 Prvih pet let po vojni (1945–1950), ko je industrializacija potekala v skladu z državno planirano in centralno vodeno gospodarsko politiko, je država urejala šolstvo z različnimi odloki, ki pa, razen ukinitve meščanskih šol (leta 1945) in krajših tečajev poklicnega izobraževanja (za učence, ki niso uspešno zaključili osnovnih šol), niso prinašali bistvenih sprememb. Tako se je še naprej ohranjalo paralelno osnovno šolsko, splošno gimnazijsko in poklicno izobraževanje, ki je kljub uvedbi treh vrst šol leta 1945, t. i. vajenske, 4 strokovne 5 in mojstrske, 6 nadaljevalo tradicijo predvojnih obrtnih šol. To je bilo za Zasavje povsem sprejemljivo, saj se potrebe po strokovnem znanju niso bistveno spremenile kljub krepitvi rudarstva, obnovi obstoječih tovarn in povezovanju so- rodnih dejavnosti, kot npr. Centralnih rudarskih delavnic v Strojni tovarni Trbovlje (od tu dalje STT). Tako so se ohranile obrtne šole, delujoče pod različnimi nazivi 1 Zasavje predstavlja danes območje občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Po drugi svetov- ni vojni je bilo del okraja Trbovlje, ki se je leta 1955 združil z okrajem Krško in je deloval do 1. julija 1958, ko je bil kot okraj ukinjen. Občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik ter večji del občine Radeče so nato priključili okraju Ljubljana, preostale občine bivšega okraja Trbovlje pa okraju Novo mesto oz. delno tudi okraju Celje. 2 Po drugi svetovni vojni ustanovljena Jugoslavija, med sodobniki znana kot nova ali druga Ju- goslavija, je v času svojega obstoja, to je do leta 1992 (razpad: 25. 6. 1991–27. 4. 1992), večkrat spreminjala ime: 10. 8. 1945 DFJ, 11. 11. 1945 FLRJ, 7. 4. 1963 SFRJ. 3 Industrijska šola v času socializma: ime zaradi ustanovitelja oz. pobudnika ustanovitve. De- jansko pa so bile to sprva vajenske šole, ki so imele teoretični pouk na šoli, praktičnega pa v gospodarski organizaciji (največkrat ustanoviteljice), v 60. letih pa so prerasle v strokovne šole s teoretičnim in praktičnim poukom na šoli oz. v šolski delavnici. Še vedno pa so delovale pod vodstvom ustanovitelja (večinoma podjetja). Situacija se je začela spreminjati v 70. letih, ko so šole oblikovali kot samostojne temeljne organizacije združenega dela znotraj delovnih organi- zacij. 4 Vajenska šola oz. šola za učence v gospodarstvu: teoretični pouk v šoli, praktični pa v gospodar- ski organizaciji. 5 Strokovna šola s praktičnim poukom za pridobitev izobrazbe kvalificiran delavec: teoretični in praktični pouk na šoli oz. šolski delavnici. 6 Mojstrska šola za izobraževanje odraslih oz. pridobitev izobrazbe za visokokvalificiranega de- lavca in mojstra.