solska kronika 2018 3 splosna.indd

115 Vpliv spremenjene vloge gospodarstva na območju Zasavja na izobraževanje mladostnikov (Strokovno nadaljevalna šola, Vajenska šola raznih strok, Šola za učence v gospo- darstvu raznih strok …), ki so še vedno izvajale pouk v prostorih osnovnih šol. Šele po letu 1950 pa so se začele pojavljati hkrati z odpiranjem novih tovarn potrebe po pestrejšem strokovnem izobraževanju tudi v Zasavju. Temu je sledilo ustanavljanje ustreznih šol, ki je potekalo v skladu s spre- membami izobraževanja v obdobju od petdesetih do osemdesetih let 20. stoletja oz. hkrati s procesom decentralizacije in uvajanjem delavskega upravljanja, ki je postopoma preraščalo v družbeno samoupravljanje (v skladu z Zakonom o zdru- ženem delu leta 1976). Izobraževanje je doživelo prvo vidnejšo spremembo leta 1958, ko je Splošni zakon o šolstvu uveljavil enotno obvezno osemletno osnovno šolo (od tu dalje OŠ) ter zato ukinil paralelno izobraževanje (višja OŠ ali nižja gimnazija) in po- polno osemletno gimnazijo (nižja in višja gimnazija) oz. preoblikoval višje štiri razrede gimnazije v šolo druge stopnje. Na področju poklicnega šolanja pa spet dopuščal krajše tečaje poklicnega izobraževanja za učence z nedokončano osnov- no šolo (intenzivno spodbujanje zaposlenih za pridobitev kvalifikacij). Prvo bistveno spremembo pa je poklicnemu izobraževanju prinesla reforma leta 1967 oz. Zakon o srednjem šolstvu, ki je namesto vajenskih in strokovnih šol s praktičnim poukom uvedel enotne poklicne šole, ki so formalno dobile status srednjih šol. Novi zakon je razlikoval celoletno oz. periodično organizacijo pouka (pri prvi je praktično izobraževanje organizirala šola sama, pri drugi pa delovna organizacija; za kakovost obeh pa je bila odgovorna šola), ki je začela zmanjševati vlogo mojstrov . Celotno srednje šolstvo pa je največje spremembe doživelo po letu 1974 v procesu t. i. reformiranega usmerjenega izobraževanja, 7 ki naj bi poenotil splošno izobraževanje na srednji stopnji (dveletni program skupne vzgojno-izobraževal- ne osnove naj bi bil podlaga za vsako nadaljnje šolanje) in poudaril produkcijsko vlogo šole (proizvodno delo je postalo obvezen sestavni del vsakega izobraževanja po OŠ). Temelj naj bi bila t. i. skupna vzgojno-izobraževalna osnova. Medrepu- bliška komisija je sprejela dve različici razumevanja te osnove: dveletni program enotne šole, ki naj bi bil podlaga za vsako nadaljnje šolanje, ter enoinpolletna skupna vzgojno-izobraževalna osnova kot enotna vsebina vseh srednješolskih programov. Prvo so uporabile vse federalne enote, razen Slovenije, ki je praktično ohranila poprejšnjo programsko zgradbo srednjega šolstva (z minimalnimi spre- membami), ne glede na spremembe uradnih poimenovanj. 7 Usmerjeno oz. t. i. reformirano izobraževanje po osnovni šoli v SFRJ od leta 1974 do konca osemdesetih let. Zasnovo reforme je s posebno resolucijo uveljavil 10. kongres ZKJ (1974); za njeno uresničitev in koordinacijo v posameznih federalnih enotah je bila ustanovljena Medre- publiška komisija za reformo izobraževanja …' [ ES 14:1 03]