solska kronika 2018 3 splosna.indd

116 Šolska kronika • 3 • 2018 Kljub uzakonitvi leta 1981 8 pa Slovenija usmerjenega izobraževanja ni realizi- rala v celoti. Tako je npr. vsebinsko gledano (primerjava predmetnikov), ohranila gimnazijsko izobraževanje (kljub ukinitvi mature) v t. i. srednjih šolah s široko stro- kovno usmeritvijo (npr. srednja šola splošno-kulturne, naravoslovno-matematične, družboslovno-jezikovne ali pedagoške usmeritve), pri poklicnem izobraževanju pa omogočila izbor za različne strokovne programe že pri vstopu v srednjo šolo oz. pri vpisu v 2. letnik za raven poklicnega, strokovnega ali tehniškega izobraževa- nja. Zaradi tendenc večanja obsega splošne in strokovno teoretične izobrazbe pa ji ni uspelo preprečiti zmanjšanja praktičnega izobraževanja. Tako nastali minus iz praktičnega znanja je poskušala prenesti na čas pripravništva, žal pa neuspešno, saj delovne organizacije te naloge niso bile pripravljene niti sposobne prevzeti. UI je s številnimi novostmi prinašalo pozitivne in negativne posledice na področju srednjega šolstva. Pomanjkljivosti oz. najočitnejše enostranskosti in napake so začeli odpravljati po letu 1987, ko je bila končana evalvacijska študija . Kako so se te in že vse predhodne spremembe odražale v praksi, pa je razvi- dno iz predstavitve treh šol oz. oblik izobraževanja za mladostnike, tipičnega za Zasavje v obdobju povojne Jugoslavije. Razvoj rudarskega izobraževanja zaradi potreb rudnikov v Zasavju (1905–1992) Zaradi potreb modernizacije rudarstva v Zasavju 9 po zahtevnejšem stro- kovnem znanju zaposlenih, kot ga je dajalo osnovnošolsko izobraževanje, je bila leta 1905 na pobudo domačinov (rudarjev, rudniškega ravnateljstva, lokalnega šolstva, revirnega rudarskega urada v Celju) ustanovljena dveletna Rudarska na- daljevalna šola v Trbovljah. Odlok o njeni ustanovitvi je izdal Štajerski deželni šolski svet v Gradcu. 10 Za uspešno delovanje je šola dobivala subvencije od države, lokalnih oblasti, Trboveljske premogokopne družbe (od tu dalje TPD). Koristila je prostore na OŠ Trbovlje. Šolajoči se (povprečno okrog 40), stari od 15 do 36 let, med katerimi so bili tudi izobrazbe željni rudarji (če so opravili sprejemni izpit), so se po končanem šolanju oz. opravljenem zaključnem izpitu lahko zaposlili kot kvalificirani delavci ali pa nadaljevali izobraževanje v Celju na Državni rudarski šoli za jamske nadzornike. Tako so pridobili ustrezno izobrazbo za delovno me- sto obratovodje oz. obratnega nadzornika. 11 8 Usmerjeno oz. reformirano izobraževanje po OŠ je bilo v SLO uzakonjeno leta 1981 (v preostalih jugoslovanskih republikah pa od leta 1974 do 1976), v celoti odpravljeno pa leta 1996 s sprejetjem Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter s sistemskimi zakoni o osnov- nih šolah, gimnazijah ter poklicnem in strokovnem izobraževanju. 9 Začetki organiziranega rudarjenja v Zasavju: Zagorje 1755, Trbovlje 1804, Hrastnik 1822. 10 ZAC, Trbovlje 1875–1945, AŠ 57. 11 Zakon iz leta 1893 je zahteval, da rudniki zaposlijo rudarske paznike z ustrezno končano rudar- sko šolo zaradi večanja količin nakopanega premoga in s tem posledično manjše varnosti.