solska kronika 2018 3 splosna.indd

120 Šolska kronika • 3 • 2018 Šola je kot poklicna strokovna šola 30 izobraževala za poklic rudar (končana OŠ, 3 leta šolanja) in poklic rudar kopač (končanih vsaj 6 razredov OŠ, 2 leti šolanja) vse do leta 1981/82, ko je prvič v času svojega delovanja zaradi uvajanja UI in s tem uvajanjem novih VIP začela izobraževati še za V. stopnjo zahtevnosti, tj. rudarski tehnik 31 (iz triletne šole oz. IV. stopnje zahtevnosti postane štiriletna šola oz. V. stopnja zahtevnosti). Temu so v letu 1984/85 sledile še organizacij- ske spremembe: Srednja šola rudarske usmeritve Zagorje je postala ena izmed temeljnih organizacij združenega dela (od tu dalje TOZD) delovne organizacije (od tu dalje DO) Zasavski srednješolski center Miha Marinko (od tu dalje ZSC MM. Kot taka je delovala do leta 1990, ko se je kot druge šole, združene v cen- tru, znova osamosvojila. Sledila je ustanovitev njene pravne naslednice, t. i. DO Srednje šole za rudarstvo in geologijo, 32 ki pa je zaradi težav v premogovništvu (mdr. tudi zaradi razpada Jugoslavije) in s tem posledično še zmanjševanja že tako problematičnega števila vpisanih (ne glede na uvajanje novih VIP je bilo npr. leta 1990/91 prijav za vpis le za 1 oddelek), delovala samo dve leti. Leta 1992 jo je nasledila Srednja šola Zagorje, 33 ki pa se je obvezala, da bo poleg na novo registriranih programov za poklice v drobnem gospodarstvu izvajala tudi izteka- joče se programe svoje predhodnice (pomočnik rudarja, rudar, rudarski tehnik) še tri leta potem, ko bo izobraževanje zaključila zadnja redno vpisana generacija 1991/92. Leto 1992 pomeni tako konec skoraj 90-letnega uradnega strokovnega izobraževanja za potrebe rudnikov v Zasavju. Od Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje leta 1952 do Srednje strojne šole Trbovlje leta 1990 Ena prvih na novo ustanovljenih strokovnih šol, vezanih na potrebe pred- nostne vloge zasavske industrije v začetku 50. let 20. stoletja, je bila kovinarska šola. Z razvojem STT 34 v »veliko industrijsko podjetje za proizvodnjo strojev in naprav za rudarstvo, industrijo in gradbeništvo, se je zaradi pomanjkanja kvalifi- ciranega kovinarskega kadra pokazala nujna potreba po njeni ustanovitvi«, 35 saj kovinarski oddelek, ki je deloval v sestavu Industrijske rudarske šole, ni zadoščal 30 Rudarski šolski center Zasavskih premogovnikov, ustanovljen leta 1968, je imel formalno status srednje šole, kar je bilo v skladu z Zakonom o srednjem šolstvu iz leta 1967, ki je namesto vajen- skih in strokovnih šol s praktičnim poukom uvedel enotne poklicne šole, ki so imele formalno status srednjih šol, dejansko pa so še vedno izobraževale za IV. stopnjo zahtevnosti. 31 Njihova izobrazba naj bi ustrezala izobrazbi, pridobljeni na nadzorniški šoli, ki je delovala v Velenju oz. omogočala nadaljnje šolanje na višjih in visokih šolah. 32 Hacin, Kam po končani …, str. 51. 33 Hacin, Kam po končani …, str. 68. 34 Vlada FLRJ je 15. 10. 1948 izdala odločbo o ustanovitvi samostojnega podjetja Centralne rudar- ske delavnice (do tedaj so delovale v sklopu Rudnika Trbovlje), ki se je leta 1952 preimenovalo v Strojno tovarno Miha Marinko Trbovlje oz. 12. 11. 1953 v Strojno tovarno Trbovlje/STT. 35 ZAC, 0183/0231 , AŠ 22.