zumer.pdf

Žumer, F. Vpliv sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije na knjižnice osnovnih šol 3. Večina šolskih knjižnic ima avtomatizirano obdelavo gradiva. Število šolskih knjižnic z avtomatizirano izposojo je bistveno nižje kot število tistih z avtomatizirano obdelavo gradiva. Še manj je knjižnic, ki avtomatizirano izposojo izvajajo s pomočjo čitalca črtne kode, za katerega je projektna skupina ob preverjanju programa ugotovila, da osemkrat pospeši hitrost procesa izposoje. 4. Podatke o gradivu so v podatkovno zbirko vnašali večinoma knjižničarji sami, vendar pri tem niso zanemarili svojih uporabnikov. Ponudba šolske knjižnice pri tem večinoma ni bila okrnjena. 5. Računalniško vodenje procesov v šolski knjižnici omogoča nove storitve, zato šolske knjižnice potrebujejo dodatno strokovno pomoč. 6. Šolski knjižničarji so ob uvajanju avtomatizirane obdelave in izposoje pridobili nova znanja za strokovno knjižnično delo, dvignil pa se je tudi nivo kvalitete njihovega življenja. 7. Šolske knjižnice so še slabo vključene v sistem COBISS. 5.4 Vzorčenje V naključno izbran vzorec so bile vključene osnovnošolske knjižnice v Sloveniji po vseh OE Zavoda RS za šolstvo z upoštevanjem ruralnih in mestnih okolij. 5.5 Metodologija Raziskava je bila izvedena s pomočjo empiričnih metod in tehnik raziskovanja: z metodo anketnega vprašalnika kot inštrumenta ankete, analize statističnih podatkov in analize vsebine odgovorov respondentov. Anonimni anketni vprašalnik kot sredstvo zbiranja podatkov je obsegal 19 vprašanj. Anketni vprašalnik je vseboval naslednje tipe vprašanj: - vprašanja izbirnega tipa, pri katerem je anketirani obkrožil črke pred alinejami, ki so se najbolj ujemale z njegovim odgovorom; - vprašanja odprtega tipa, ki so nudila možnost dopisa odgovora, - vprašanja s stopenjsko lestvico. 5.6 Časovni potek raziskave Anketa je bila izvedena v času od 1. do 15. decembra 1999. V raziskavo smo vključili 135 osnovnošolskih knjižnic in dobili 109 vrnjenih vprašalnikov, kar 127