zumer.pdf

Žumer, F. Vpliv sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije na knjižnice osnovnih šol monografijah, v času porodniškega dopusta. Pri slednjem iz odgovora ne izvemo, ali je gradivo obdeloval za to zaposlen delavec ali le knjižničar, ki je odsotno delavko nadomeščal v knjižnici. - 3 anketiranci so navedli, da so za to imeli posebej zaposlene osebe, - 8 anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo, torej šest brez avtomatizirane obdelave in še dva druga anketiranca. Ob obdelavi gradiva moramo pomisliti tudi na odnos knjižničar - uporabnik, in sicer nas zanima, koliko časa so knjižničarji ob računalniški obdelavi gradiva namenjali svojim uporabnikom. Dobljeni rezultati kažejo, da se je resnično povečala obremenitev knjižničarjev, toda uporabnikom so namenjali enako količino časa. Posamezni anketiranci so dopisali, da "niso hoteli prikrajšati učencev". Skupno, ne oziraje se na čas, ki so ga knjižničarji namenjali uporabnikom in ne glede na število obdelanega gradiva, je bilo bolj obremenjenih 87 ali 79,81 % anketiranih. - Računalniško vodenje procesov v šolski knjižnici omogoča nove storitve, zato šolske knjižnice potrebujejo dodatno strokovno pomoč. Dobljeni rezultati raziskave potrjujejo našo hipotezo, saj so odgovori 109 anketirancev naslednji: - 12 ali 11 % jih na vprašanje ni odgovorilo, - 40 ali 36,69 % jih meni, da se je povečalo število različnih storitev v šolski knjižnici in za to bi potrebovali dodatno pomoč, in sicer 24 knjižnic, ki še nimajo v celoti obdelanega gradiva in 16 knjižnic, ki imajo gradivo že obdelano, - 41 ali 37,67 % jih meni, da se je povečalo število različnih storitev v šolski knjižnici, toda delo lahko opravijo sami in ne potrebujejo dodatne pomoči, od tega ima 16 knjižnic gradivo obdelano v celoti, kar 25 knjižnic le delno, vendar tudi ti menijo, da pomoči ne potrebujejo, - 22 ali 11 % anketiranih meni, da se obseg dela z avtomatizacijo ni povečal, od tega: - ima 7 šolskih knjižnic že računalniško obdelane vse monografije, - 5 šolskih knjižnic pa še ne, in sicer ena ima obdelanih 70 % monografij, dve po 80 % monografij, naslednji dve nista navedli niti približnega odstotka, ampak le označili "delno", poleg tega pa ne obdelujeta nobene druge vrste knjižničnega gradiva. Večina anketirancev torej meni, da se je obseg storitev z uvedbo avtomatizacije povečal, skupno torej 81 ali 74,3 % anketiranih. 131