zumer.pdf

Žumer, F. Vpliv sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije na knjižnice osnovnih šol Spodbudno je, da so šolski knjižničarji največ pridobili na pedagoškem in psihološkem področju, saj jim le-to omogoča poznavanje metod in pristopov k vzgojnoizobraževalnemu delu, pomeni pa tudi, da sami čutijo potrebo po pridobivanju tovrstnih znanj in da se zavedajo pomembnosti svoje prisotnosti v šoli. Splošna samopodoba se je povečala pri dobri četrtini anketirancev. Avtomatizacija torej ni prinesla sprememb le na strokovno področje dela, ampak je pozitivno vplivala tudi na oblikovanje knjižničarjevih osebnostnih lastnosti. Vpliv avtomatizacije je vplival na imidž šolske knjižnice. Sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija je magnet še posebej za mlade, zato nas je zanimalo, če je in koliko je šolska knjižnica pridobila na imidžu med uporabniki. Odgovori anketirancev potrjujejo hipotezo, da se je z uvajanjem avtomatizacije povečal tudi imidž knjižnice, saj so rezultati naslednji: - 40 ali 36,7 % anketirancev meni, da se je zelo povečal imidž knjižnice, - 26 ali 23,8 % anketirancev pove, da je knjižnica že pred avtomatizacijo imela ustrezen imidž in da avtomatizacija ni bistveno vplivala nanj, - 24 ali 22 % jih meni, da je knjižnica premalo pridobila na imidžu, - 4 ali 3,7 % anketirancev je napisalo še dodatna mnenja, in sicer da se je knjižnici premalo povečal ugled, da avtomatizacija še ni končana in da knjižničar upa, da bo prišlo do večjega ugleda, ter "ugled knjižnice se povečuje skladno s s sposobnostjo zadovoljenja potreb po informacijah tako pri učencih kot pri učiteljih in drugih delavcih šole" in navaja tudi, da je knjižnica ugled imela že pred avtomatizacijo, 11 ali 10,1 % anketirancev na to vprašanje ni odgovorilo. Pričakovali smo višji odstotek anketiranih, ki se jim je povečal imidž knjižnice. To tudi dokazuje, da sama avtomatizacija še ni dovolj za dvig imidža, ampak na to vpliva večje število ponudb. Če dobljene rezultate primerjamo z raziskavo Marketinška usmerjenost šolskih knjižnic (Žumer, 1999), dobimo zelo podobne rezultate. Tudi tam je bilo ugotovljeno, da je področje marketinga med šolskimi knjižničarji še zelo slabo zastopano in da bo na tem področju potrebno še veliko izobraževanja šolskih knjižničarjev. - Avtomatizacija je prinesla šolskim knjižničarjem nove obveznosti. Povečalo seje število uporabnikov knjižnice kakor tudi število in vrsta storitev, ki jih nudi obstoječa tehnologija. Pokazatelj kvalitetnega dela v šolski knjižnici so vsekakor zadovoljni uporabniki, ki pogosteje obiskujejo knjižnico in iščejo informacije. Zato nas je zanimalo, kakšne spremembe doživljajo šolske knjižnice. Dobljeni rezultati potrjujejo našo hipotezo, da se je najbolj povečala izposoja v šolski knjižnici, saj analiza dobljenih odgovorov kaže naslednje stanje: 133