URN_NBN_SI_doc-8C2KYDAU

Za tovrstni način dela so se odločili zato, ker želijo živo knjižnico, v k ateri bi se knjižni fond nenehno obračal. Podatki o izposoji v zad­ njih letih pričajo, da se knjige v knjižnici obrnejo več kot en k rat v letu. Poleg tega načrtna nabava približno 1500 enot letno dosledno oblikuje zastavljeno fiziognomijo knjižnice, saj se po eni strani do­ polnjujejo deficitarna strokovna področja, po drugi pa obnavljajo osnovne konceptualne zasnove knjižnice. Form atni sistem postavitve knjižnega fonda so v knjižnici opu­ stili; prešli so n a razm estitev po sistem u UDK, čeprav so živeli in delali le na 145,81 m 2 površine (knjižnica 85,81 m 2, čitalnica 60 m 2), so že tedaj načrtovali prosti pristop do knjižnih enot za okoli 27.500 zvezkov, k ar bi naj bil živi fond strokovne visokošolske knjižnice (letos so ga dosegli). Na novo so izdelali vse kataloge — AIK, naslovnega, UDK z geslovnikom, lokalnega — vse na m ednarodnem form atu knjižnih listkov. Postopom a so začeli načrtneje vključevati knjižnico v vzgojno- izobraževalni proces. V začetku so lahko poskrbeli le za to, da je bilo domače gradivo čim prej n a voljo, kasneje pa jim je uspevalo tudi to, da je postajala dejavnost knjižnice vidnejša — sprva z zelo skrom nim i internim i razstavam i knjižnih novosti, z razstavam i ob praznikih, ob obiskih gostujočih učiteljev, ob spom inskih dnevih. K asneje so začeli redno izdajati bilten knjižnih novosti (3—4-krat letno). Že nekaj let se študent-novinec ob prihodu na akadem ijo n aj­ prej seznani s knjižnico. Vsi novinci pridejo po vpisu najprej vanjo na »uvajalno delo«, kot tem u po domače pravijo na akadem iji. Uva­ jalno delo obsega uro predavanja (seznanitev s knjižničnim redom, z načini izposoje, s sistemom katalogov, z načini zapisovanja in iskanja itn.) te r dve uri praktičnih vaj (vsak študent m ora rešiti naloge, ki ga navajajo na sam ostojnost pri iskanju virov). Povratne inform acije knjižnici zagotavljajo, da je zasnova uvajalnega dela potrebna in koristna. Š tudenti postanejo v knjižnici domači in radi prihajajo vanjo. Različni katalogi jim ne pomenijo več neznanke, ki bi vzbujala odpor. K njižničarji se zavedajo, da m orajo n ajti m e­ todično še bolj dognane oblike u v ajan ja uporabnikov, tako da no­ vinca ne obrem enjujejo z m orda nepotrebnim i podatki, a m u vendar dajejo najpotrebnejše inform acije, da se v knjižnici znajde brez po­ sebne pomoči. Vse do letošnje pom ladi ni bila posebno opazna vloga, s katero se knjižnica vključuje v pedagoški proces. Tako kot celotna akade­ m ija je tudi knjižnica delovala v zelo težavnih prostorskih razm e- 304 Knjižnica 22(1978)3-4