Microsoft Word - ZUMERF2001-3.doc

2 1 Uvod O bibliotekarski in pedagoški dejavnosti šolskih knjižnic je bilo v zadnjih desetih letih napisanih nekaj priročnikov (Vzgojno-izobraževalno…, 1990; Vzgojno-izobraževalno …, 1993 in 1995; Novljan in Steinbuch, 1994; Vodnik…, 1999) in objavljenih več strokovnih prispevkov v serijskih publikacijah. Zato lahko sklepamo, da je to področje knjižničarskega dela in bibliotekarske stroke, ki se v Sloveniji prav v tem času hitro razvija in gradi. Ta razvoj smo želeli posebej obdelati in sistematizirati. Vsaka stroka in znanstveno področje ima svoj zgodovinski razvoj, ki mu lahko sledimo s spremljanjem strokovnih objav, pripravljenih na osnovi strokovnega dela, in znanstvenih objav rezultatov raziskovalnega dela. Kot posebno primerne metode za takšne analize so se izkazale bibliometrijske metode. Bibliometrija je sorazmerno mlada znanstvena poddisciplina v okviru bibliotekarske in informacijske vede, ki se je pojavila v 60., na začetku 80. pa postane samostojna znanstvena disciplina. Bibliometrija (ang. bibliometrics, iz gr. biblos knjiga) je raziskovanje kvantitativnih aspektov in diseminacije uporabe zapisanih (znanstvenih) informacij. Razvija različne metode in modele, ki nimajo samo teoretičnega, marveč tudi vse večji uporabni (aplikativni) značaj. Bibliometrija se torej ukvarja z objavami, ki so rezultat strokovnega in znanstvenega dela. Rezultate bibliometrijskih raziskav uporabljamo za: • merjenje vpliva in pomena objav posameznikov oz. raziskovalnih skupin, • merjenje vpliva in pomena ter oceno posameznih znanstvenih revij in drugih publikacij, • ovrednotenje vpliva in uspešnosti posameznih raziskovalnih politik, • kot pomoč pri nabavi oz. dostopu do relevantnih virov primarnih dokumentov, kot pomoč pri iskanju relevantnega gradiva (Južnič, 1998). Tej razdelitvi oz. prikazu uporabe bi morali dodati še bibliometrijske raziskave, ki imajo kot svoj predmet raziskovanje razvoja določene stroke ali strokovnega področja. Teh je sicer manj, saj je za takšno analizo potrebnega veliko več raziskovalnega dela; poleg poznavanja bibliometrijskih metod pa takšna raziskava zahteva tudi poznavanje določene stroke ali področja. V tem besedilu bi zato želeli prikazati, da je z bibliometrijskimi metodami možno tudi spremljati razvoj stroke in dobiti rezultate, ki nam na kvantitativen način odkrivajo določene