Microsoft Word - Kocijan2001-1.doc

2 1 Uvodna informacija V pričujočem razpravljanju bomo dr. Janka Šlebingerja* obravnavali kot bibliografa in zato pustili ob strani vse drugo njegovo strokovno-znanstveno delo. Mislimo na poročila in ocene v revialnem tisku, literarnozgodovinske razprave, leksikalne prispevke in nekrologe, urednikovanje itd. Poročila - ocene o leposlovnih in strokovnih delih ter periodiki je začel objavljati že leta 1897 (v zagrebški Novi nadi) in se s tem ukvarjal do leta 1918 (poročilo iz leta 1922 je izjema; objavljal je v Ljubljanskem zvonu, razen enkrat v Slovanu), zlasti pogosto v letih, ko je urejal Ljubljanski zvon. To njegovo pisanje je bilo stvarno in kritično, opazno je težil k čim večji objektivnosti. Občasno so ga zanimala nekatera literarnozgodovinska vprašanja, ki jim je posvetil krajše ali daljše razprave, npr. Prešeren med Slovani (1900), Dobrovský in Slovenci (1904), Četrti zvezek Devovih "Pisanic" (1905), "Pisanice", prvi slovenski pesniški almanah (1906), O. Ivan Krstnik od Sv. Križa, slovenski propovednik (1909), Dr. Janez Mencinger (1912), S. Gregorčič v prevodih (1916), Iz literarnega življenja v Ljubljani leta 1840 (1934), Aškerčev prvi spor z lavantinskim ordinariatom (1935) itd. Objavil je (največ v LZ, nekaj tudi v Carnioli in drugod) izjemno veliko nekrologov (manj jubilejnih člankov), zlasti med urejevanjem Ljubljanskega zvona, npr. Antonu Medvedu, Igu Kašu, Josipu Apihu, Ivanu Groharju, Josipu Vošnjaku, Antonu Aškercu, Josipu Premku, Luki Pintarju, Rajku Perušku, Antonu Kodru in mnogim drugim. Ko je začel izhajati Slovenski biografski leksikon (1925), je postal eden najbolj vnetih sodelavcev in od leta 1925 do 1949 (7. zvezek) objavil 222 gesel (souredil je prve tri zvezke). Leta 1911 je dal tiskati Abecedar za 'Jugoslovansko enciklopedijo' (oddelek: slovenska književnost) ; podoben geslovni katalog je pripravil (skupaj z Izidorjem Cankarjem) tudi za Slovenski biografski leksikon: Seznam imen za slovenski biografski leksikon, 1922 (prim. Rupel, 1952: 111-124; Munda, 1999: 62). *____________ Janko Šlebinger (Ledinek pri Sv. Ani na Kremberku, 19. okt. 1876 - Gornja Radgona, 3. feb. 1951) je po osnovni šoli v Zg. Ščavnici obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru (1890-1898), po maturi je bil leto dni v bogoslovju, nato je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju. Kot srednješolski profesor je poučeval slovenščino in nemščino v Ljubljani (1903-1906), Novem mestu (1906-1909) in spet v Ljubljani (1909-1925). Dec. 1925 je nastopil bibliotekarsko službo v Državni biblioteki, kjer je bil od jan. 1927 do jeseni 1946 (do upokojitve) njen ravnatelj (od 1938 se je imenovala Univerzitetna biblioteka, od 1945 Narodna in univerzitetna knjižnica). Zadnja leta svojega življenja je preživel v Gornji Radgoni. Bil je izvoljen za dopisnega člana SAZU (prim. Kidrič, 1927: 245; Rupel, 1952: 101; Logar, 1971: 655; Munda, 1999: 62; Berčič, 2000: 174-176).