verlic.pdf

Knjižnica 44(2000)4 1 Predgovor Prehod v poindustrijsko razvojno fazo zahteva spremenjen koncept znanja, kjer naj izobraževanje razvija sposobnosti ustvarjalne uporabe znanja (za reševanje problemov) in sposobnost za učenje (Piciga, 1998). Uveljavlja se koncept informacijske pismenosti. Z metodami raziskovalnega dela se postopno in sistematično seznanjajo učenci osnovnih in srednjih šol in jih poglabljajo študentje, da bi visokošolski študij zaključili z uspešnim samostojnim raziskovalnim delom. Informacijske spretnosti pa potrebujejo ljudje tudi za potrebe vsakdanjega življenja (Steinbuch, 1997, str. 7). Tema iskalnih strategij je bila pri nas vglavnem obravnavana v sklopu drugih tem študij uporabnikov, vendar je takšnih za področje mladih uporabnikov v šolskih knjižnicah bolj malo. Od novejših raziskav naj omenimo raziskavo, ki sta jo v letu 1999 opravili Repinčeva in Verličeva. Raziskovali sta uporabo/ neuporabo učbenikov in dodatnega gradiva (to so razni priročniki, leksikoni, atlasi, slovarji..., ki si jih učenci izposodijo tudi v šolski knjižnici) za potrebe pouka; zanimala pa ju je povezava s spolom in učnim uspehom pri različnih šolskih predmetih (Repinc in Verlič, 2000). Premalo je bilo storjenega na področju lociranja in uporabe različnih virov pri pouku, s čimer učencem privzgajamo spretnosti za učenje za različne šolske predmete, ki jih imenujemo tudi informacijske spretnosti. S tem bi knjižnico neposredno vključili v izobraževanje, to pa v njej zahteva na eni strani najsodob- nejšo opremo v zadostnem številu, na drugi pa tesno sodelovanje vodstva šole, učiteljev, knjižničarjev in učencev. Žal se učitelji v procesu izobraževanja ne usposabljajo za to delo. Herring (1988, str. 41) poroča o tej oviri kot eni glavnih za uveljavitev šolske knjižnice pri razvijanju informacijskih spretnosti. Učitelji morajo spoznati, da so informacijske spretnosti del vsakega šolskega predmeta in je zato potrebno navajati učence na uporabo knjižnice kot učnega centra. Oba, knjižničar in učitelj pa morata razviti pristop, ki gradi na razumevanju procesa učenja in vzpodbuja samozavedanje v učencu. Del informacijske pismenosti in pogoj za njeno pridobivanje je tudi računalniška pismenost, ki bo za sedanje učence vedno pomembnejša. Spretnost uporabe računalnika se lahko razvije le z uporabo samo, zato morajo učenci v šoli imeti takšne možnosti. Projekt »Računalniško opismenjevanje« (imenovan kratko Ro) je sicer omogočil začetek opremljanja šol in tudi šolskih knjižnic, nikakor pa ne enakomerno vseh šol, kot smo v začetku naivno 138