URN_NBN_SI_doc-CWDRPRX5

134 Šolska kronika • 1–2 • 2014 Milko Mikola, Publikacija o koncentracijskih taboriščih OZNE, 2007. (Vir: delo.si) kot sta Italija in Nemčija, ki sta imeli podobno obliko diktature, polno nasprotij in v tem primeru je previdna uporaba oral history metode zelo karakteristična. V Nemčiji je Lutz Niethammer (1939‒) vpeljal nove poglede k uporabi ustne zgodovine, katere potencial je po njegovem mnenju predvsem zastaviti takšna vpra- šanja, kot jih do sedaj ni še nihče. 9 Niethammer govori o zgodovini izkušenj in o zgodovini vsakodnevnega življenja. Vpelje termin ljudskega doživetja (nem: Volkser- fahrung ) in uporabi termin Ljudje kot subjekt pri pisanju Zgodovine. Ustni viri so v Sloveniji vse do konca devetdesetih let veljali za manjvredne in dokumentarno nezanesljive vire. Ovrednotenje tovrstnih primarnih virov se je zgodilo zunaj zgodovinopisja, in sicer v novinarskih prispevkih in dokumentarnih filmih. 10 Pozitivnejši odnos do ustne zgodovine so kazali slovenski antropologi, etnologi in sociologi, ki so za svoje študije (socialni in kulturni fenomeni) informacije pridobivali na terenu. Študenti etnologije so se že pri svojih študijskih obveznostih srečali z delom z ustnimi viri, medtem ko pri zgodovini ni bilo posebnih metod, ki bi bile značilne za terensko delo v Sloveniji. 11 Danes je v slovenskem prostoru ustna zgodovina postala 9 Njegov prvi prispevek iz leta 1985 nosi naslov „ Fragen-Antworten-Fragen “ (v prevodu Vprašanja – Odgovori – Vprašanja). 10 Marta Verginella, Zgodovinopisna in politična raba pričevalca, v: Acta Histriae /20/ št. 1–2, Koper 2012. 11 Dr. Branko Šuštar, mag. Marjetka Balkovec Debevec, What was school like? Testimonies on schooling as part of the collector, exhibition, research and publicist activity of the museum (neob- javljen referat), na: „ 14th International Symposium for School Life and School History Collections " v Brixnu (Bressanone), Italija, 2011.