URN_NBN_SI_doc-CWDRPRX5

135 Uporaba metode »oral history« pri poučevanju kritično in analitično orodje za raziskovanje preteklosti, zasledimo tudi vrsto obravnav na temo metodoloških in teoretičnih problemov ustne zgodovine. 12 Za zgodovinarje je pomembno, da so zbrani podatki veljavni in da so do svojih pripovedovalcev odgovorni. Kot je napisala avtorica Shuman, 13 je le malo zgodovinar- jev, ki do konca zbiranja podatkov ostanejo popolnoma nevtralni, predvsem v zadnji, predstavitveni fazi. Pridobljeno gradivo pridobi na dokumentacijski vrednosti, ko se zbrane informacije analizirajo in primerjajo z ostalimi zgodovinskimi viri. Le v teh primerih ohranimo primerno distanco med pripovedovalcem in intervjuvarjem. Raz- lika ustne zgodovine v primerjavi z ostalimi viri, ki pripovedujejo življenjske zgodbe, je v samem jedru njene prakse: v njenih načinih in tehnikah intervjuvanja. Spomin na posamezen dogodek je najbolj živ takoj po tem, ko se je zgodil, nato seveda na- stopijo procesi potlačitve, pozabe in priklica spominov. V praksi se je kot uporabna izkazala uporaba prijemov družinske terapije in psihoanalize. 14 Na eni strani je pri tej metodi prisotna narativna metoda, na drugi strani pa pripovedovalec išče povezavo med svojo (avto)biografijo in zgodovino (kolektivna ali zgodovinska memorija), med individualno izkušnjo in transformacijami družbe ali ožje skupnosti. 15 Zgodovinarji opozarjajo, da je narava ustnih virov spremenljiva, podvržena raznim vplivom in tako neprimerna za zgodovinsko delo. Vendar je možno z ustnimi pričevanji in upošte- vanimi znanstvenimi kriteriji 16 doseči napredek v zgodovinski stroki ter prispevati k interdisciplinarnemu raziskovanju. Ustni zgodovinarji si pomagajo z dognanji drugih strok, kot so psihologija, sociologija, antropologija in etnologija. 17 Z zgodovinskim pristopom in uporabo ustne zgodovine pa lahko na novih spoznanjih pridobijo jezi- koslovci, etnologi in antropologi. In nenazadnje je pomembno, da se je s to metodo zgodovinarjem ponudila možnost, da ustvarijo dokumente, ki jih do tedaj ni bilo. Metodo ustne zgodovine je možno vpeljati v katero koli drugo znanstve- no disciplino. S to metodo so raziskovalci, kot so etnologi, kulturni antropologi in sociologi, dobili informacijo o nesnovni dediščini (ljudska pesem, ples, obrt, pripovedovanje, običaji ipd.) in jo spremenili v obliko, ki jo je mogoče shraniti, dokumentirati, arhivirati. 12 Nekaj avtorjev in njihovih del navajam v literaturi. 13 Shuman (2003). 14 S pomočjo psihoanalitskega pristopa razkrijemo, kaj se je v preteklosti dogajalo, tudi občutke o preteklosti, odnose med ljudmi in razumevanje notranjega jaza. Družinska terapija pokaže, kako se čustveni vzorci prenašajo iz generacije v generacijo, z njeno pomočjo pa spoznamo posame- znikove potrebe v družbenem kontekstu. Pogostokrat naletimo na travmatične izkušnje in to so stanja, ki jih mora raziskovalec zaznati in tudi primerno vključiti v intrepretacijo preteklosti. Vida Rožac Darovec, Metodološki in teoretični problem ustne zgodovine, v: Acta Histriae /14/ št. 2, Koper 2006. 15 Klavora (2012). 16 Raziskovalne standarde in ostale kriterije je zapisala Rožac Darovec (2006). 17 Rožac Darovec (2006).