kazalo.p65

35 Pinter, A. Od zadovoljnega k uspešnemu uporabniku knjižnic: Konceptualni in metodološki elementi raziskovanja uporabnikov Razlogov za takšen premik je bilo v preteklosti več, med njimi pa so bili vsekakor pomembni nekateri zunanji vplivi (kot denimo pogoji financiranja knjižnic, odločanje ustanoviteljev, kriteriji ocenjevanja), notranji motivi (boj za čim večjo prepoznavnost med uporabniki, čim večji obisk, izposojo) in deloma tudi smer- nice, ki jih narekujejo spoznanja iz raziskovalne sfere. K uporabniku usmerjena knjižnica ni več posebnost, temveč dejstvo. Prednosti in konkretne koristi, ki jih lahko knjižnicam zagotovi vključevanje mnenj uporabnikov o storitvah, so ne- nazadnje vključene tudi v formalna merila in standarde, ki so podlaga za upra- vljanje s sodobnimi knjižnicami (npr. Gill, 2002, str. 19-38). V mednarodnem prostoru se je začela sistematična skrb za uporabniški vidik knjižnične dejavnosti pojavljati v sedemdesetih letih, do temeljitega zasuka, ki je raziskovanje uporabnikov izpostavil kot eno osrednjih nalog sodobnih knjižnic, pa je prišlo v osemdesetih letih. Tedaj se velik del knjižnic že začne redno raziskovalno ukvarjati s svojimi uporabniki, njihovimi željami, pričako- vanji in ocenjuje njihovo zadovoljstvo. Danes je raziskovanje mnenj uporabnikov sestavni del delovanja knjižnic. Nedavna študija nacionalnih knjižnic v Evropi je denimo pokazala, da približno tri četrtine anketiranih knjižnic izvaja raziska- ve zadovoljstva uporabnikov (Ambrožič et al., 2003). S takšno usmeritvijo se je korenito spremenilo tudi klasično kvantitativno ocenjevanje delovanja knjižnic oziroma njihove uspešnosti. Uveljavljeni načini merjenja, ki so bili tradicional- no vezani zgolj na kvantifikacijo knjižničnih aktivnosti in zalog, so bili po obra- tu k uporabniku izpopolnjeni z novimi metodami. Poleg klasičnih mer za ocenjevanje uspešnosti knjižničnih dejavnosti, kot so velikost fondov, število obiskov, razmerje med izposojo in prirastom in drugih, so se pojavile novejše tehnike, zlasti standardizirani anketni vprašalniki za raziskovanje uporabnikov, katerih skupni učinek je bila možnost ocenjevanja dotlej premalo upoštevanih parametrov knjižnične dejavnosti (gl. npr. Edwards in Brown, 1995; Novljan, 1997; Nitecki, 1999; Ambrožič, 2000a; 2000b; Hiller, 2001; Hernon, 2002; Martensen in Gronholdt, 2003). Posebej za slovenski prostor lahko rečemo, da se je začela sistematična pozor- nost uporabnikom namenjati z desetletno zamudo. Proučevanje uporabniške problematike se razvija v zadnjih dveh desetletjih. Medtem ko so se v mednaro- dnem prostoru razprave o uporabnikih začele pojavljati v sedemdesetih, sreča- mo na Slovenskem prve strokovne zapise o uporabnikih knjižnic v osemdese- tih. Ob koncu tega desetletja pa so že bile izdelane prve obsežnejše študije o uporabnikih nekaterih slovenskih knjižnic. 1 Da je danes raziskovanje uporab- 1 Prvo večjo in sistematično študijo uporabnikov kakšne slovenske knjižnice, ki je bila sicer za- snovana tudi kot osnova za usmerjanje vodstvenih in odločevalskih procesov, je ob koncu osemde- setih let izdelal Mirko Popovič; gl. Popovič 1988, 1989. V času pred tem projektom pa sta zamisli, ki so vplivale na razvoj raziskovanja uporabnikov v slovenskem prostoru, pogosto objavljala zlasti Breda Filo (npr. 1976) in Zoltan Jan (npr. 1980).