URN_NBN_SI_doc-DPE2KV0A

216 Šolska kronika • 1‒2 • 2013 šolski oblasti naznaniti firme, ki ne odgovarjajo predpisanih uzorcem, da se taki zvezki od nadaljne uporabe izločijo.« 67 Leta 1914 so med novicami pisali o šolski tablici, ki naj bi jo ponekod spet uvedli namesto zvezkov. Ugotovili so, da nanje otroci veliko več in lepše pišejo. V Franciji so namesto zvezkov na vseh ljudskih šolah uvedli skriljnate tablice, v Nemčiji so jih hoteli že opustiti, a so si premislili »ker so tablice prirejene v toliki popolnosti, da vsestransko ustrezajo.« Prispevek se konča z mislijo, da je povrnitev k staremu dostikrat napredek. 68 Janko Polak, nadučitelj iz Šentvida pri Stični, je v članku Iz moje beležnice leta 1921 omenjal zvezke. Vojna je zavrla njihovo izdelovanje, avtor pa meni, da bi morala podjetja, ki se s tem pečajo, takoj ko bodo spet pričela delati, prenehati izde- lovati risanke in mesto njih izdelovati zvezke za skiciranje. Taki zvezki bi morali biti veliki 12 cm x 20 cm, imeti 20 do 30 listov belega papirja z ovitkom iz lepenke. Ker pa izdelovanja še dolgo ne bo, je svetoval učencem in učenkam, da si vsak kupi »3-4 pole navadnega konceptnega papirja, ki ga naj zlože tako, da dobi zvezek za skiciranje format osmerke, t j. približno 10 cm x 17 cm. Tudi zahteva po ovoju iz lepenke nas ne bo spravila v zadrego, ker skoro ni hiše, kjer ne bi imeli kake vezane knjige, ki ji odvzamemo ovoj brez vsake škode. Tudi tako dobljeni ovoj naj prirežejo učenci in učenke v formatu 10 cm x 17 cm. Končno naj učenci in učenke zvezek sešijejo, razre- žejo, vtaknejo v ovoj in zvezek za skiciranje je gotov. Zaradi ličnosti ga naj opremijo s preprosto belo etiketo in na to napiše vsak učenec in vsaka učenka svoje ime, razred in če treba, tudi oddelek.« Če pa si kdo tega ne more izdelati, naj si omisli pol ovoja, da nanj papir, naredi z žebljem tri luknjice in s šivanko poveže v zvezek. 69 V članku učitelja Rudolfa Horvata o pisanju leta 1927, so pri navodilih za za- četnike, omenjeni tudi zvezki. Uporabljajo naj se samo nečrtani zvezki, saj so črte »nekake oporne palice, ki se jih otroci nikoli več znebiti ne morejo.« 70 Na velikonočnem zborovanju Slomškove družbe leta 1930 so razpravljali o uvedbi tablic. Nekateri vzgojitelji so bili zanje in naštevali prednosti pred zvezki, saj je cenejša in bolj ekonomična. Drugi pa so zagovarjali zvezek, ker tablica ni higienična in večina zborovalcev je bila proti njeni uvedbi. Sprejeli so sklep, naj se vsak učitelj sam odloči ali za tablico ali za zvezek. 71 Za sklep Vsaka od treh obravnavanih pedagoških revij je imela svoje zapise o šolskih zvezkih. Največ jih je bilo objavljeno v Učiteljskem tovarišu. Prevladujejo poročila o delovanju 67 Pisanke in risanke v šoli. SU 1904, str. 208-209. 68 Šolska tablica. SU 1914, str. 135. 69 Janko Polak: Iz moje beležnice. SU 1921, str. 31-32, 70 Rudolf Horvat: Pisanje v novem duhu.(Predelano po »Kuhlmann, Das Schreiben im neuen Geiste«. SU 1927, str. 98. 71 Velikonočno zborovanje »Slomškove družbe.« SU 1930, str. 94.