URN_NBN_SI_doc-DPE2KV0A

205 Šolski zvezki v slovenskih pedagoških revijah med letoma 1900 in 1930 V gospodarskem programu je že od začetka sodeloval Josip Petrič iz Ljubljane, ki je imel »prvo in edino jugoslovansko tovarno šolskih zvezkov in papirnih izdelkov«. 2 Njegove zvezke je prodajala tudi Veronika Kenda iz Ljubljane, leta 1908 pa je izdelo- vanje šolskih zvezkov prevzel tiskar Anton Slatnar iz Kamnika. 3 Prav tako se je tudi on vključil v gospodarski program Učiteljskega konvikta. Slatnarjeve zvezke je nato tudi prodajala Veronika Kenda. Leta 1903 so v notici o Učiteljskem konviktu objavili, da je tovarna M. Grubba- uer iz Linza darovala 100 K. Do sedaj je darovala vsako leto več tisoč zvezkov za revne učence, odslej pa bo obdarovala vsako leto primerno vsoto Učiteljskemu konviktu. 4 Že isto leto je objavil oglas trgovec Jernej Bahovec iz Ljubljane, ki je prodajal med drugim tudi Grubbauerjeve zvezke in bil vključen tudi v gospodarski program Učiteljskega konvikta. Leta 1908 je tovarna Grubbauerjevi sinovi od izkupička za šol- ske zvezke po slovenskih deželah darovala za Učiteljski konvikt kar 650 K. 5 Leta 1907 se je prvič pojavil oglas Zvezne trgovine v Celju, ki je imela »lastno zalogo šolskih zvezkov in risank.« 6 Tudi naslednje leto je objavil oglas Anton Umek iz Brežic. Prodajal je »zalogo šolskih zvezkov za Štajersko po F. Levčevem lepopisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom.« Prodajalni je imel v Brežicah in Krškem. 7 S Štajerske so tudi leta 1909 priporočali »solidno tvrdko šolskih zvezkov Goričar in Leskovšek v Celju.« 8 Oglase za prodajo zvezkov so objavljali v tem desetletju še: Gašper Likar iz Gori- ce, Ivan Bonač, Janez Giontini in I. Toni iz Ljubljane. V rubriki Vestnik je bil objavljen leta 1908 zanimiv predlog, da bi dali na platnice zvezkov »pregledni koledar.« V njem piše, da otroci zelo težko »pojmijo metrično mero, še težje pa časovno. Spoznavanje časovne mere bi gotovo jako pospeševal tabelarični pregled mesece in dni leta na pla- tnicah zvezkov. Učenci bi igraje se spoznavali razvrstitev mesecev in tednov. Ako bi zvezek obsegal pol pole papirja manj, bi cena zvezkov gotovo tudi ne poskočila.« 9 O zvezkih je Učiteljski tovariš poročal tudi leta 1905, ko je bila jeseni 1905 na de- kliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani pripravljena razstava učil. Največ so pisali o metodi pouka lepopisja Janeza Levca. Ta je uvedel nečrtane zvezke, ki »delajo sprva učitelju in učencem veliko preglavico« a se potem kmalu izkaže, da so zelo koristni. Številni taki zvezki so bili razstavljeni in iz njih se je poznalo, »da so pisali učenci vse vaje po taktu in takoj izpočetka s tinto.« S to Levčevo metodo se lahko dosežejo izvrstni uspehi, a zato je 2 Oglas Josipa Petriča. UT 1904, str. 232. 3 Oglas Antona Slatnarja. UT 1908, (19.6.), št. 25, str. 6. 4 Učiteljski konvikt. UT 1903, str. 160. 5 Učiteljski dobrotniki. UT 1908, (6. 3.), št. 10, str. 4. 6 Oglas Zvezne trgovine. UT 1907, str. 461. 7 Zaloga šolskih zvezkov za Štajersko. UT 1908, (15.5.), št. 20, str. 6. 8 Šolske potrebščine. UT 1909, (3.9.), št. 36, str. 6. 9 Pregledni koledar na platnice šolskih zvezkov! UT 1908, (27.11.), št. 48, str. 5.