URN_NBN_SI_doc-EBTMF0NR

Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 367–375 369 Saga o NUK 2   pomena nove stavbe NUK 2 za Univerzo samo. Vendar zaradi institucionalne ure­ jenosti (NUK je »zgolj« pridružena članica Univerze v Ljubljani), ki delno pogojuje njen način mišljenja in delovanja, projekta nima za svojega, saj se z njim ukvarja nekdo drug. Dejansko prav s projektom NUK 2 tekmuje s številnimi lastnimi inve­ sticijami. Pri tem se strinjam z mnenjem, izraženem na dogodku, da Univerza ne­ koliko podcenjuje potencial tega projekta, da center Univerze ne more biti stavba rektorata, da pa bi to v resnici lahko postala nova stavba NUK 2. Rešitev zagate je možna zgolj na ravni spremembe mišljenja in delovanja ter s tem zmožnosti določitve prioritet na ravni politike in Vlade RS vsaj v nekem srednje­ ročnem obdobju. Šele v teh okvirih delovanja je možna drugačna organiziranost in financiranje presežnih državnih projektov, ne pa da je projekt takšnega obsega in pomena odvisen od trenutnih političnih prioritet in tekmuje s kopico manjših projektov znotraj zidov enega ministrstva, kar ima za posledico, da je tako rekoč a priori poražen. Pomembnejši mejniki (ne) realizacije projekta NUK 2 NUK 2 prvo dejanje 1989 Po daljših pripravah, ki so se v različnih oblikah pojavljale že od sedemdesetih let naprej, je bil leta 1989 izveden arhitekturno urbanistični natečaj za NUK 2 na lokaciji med Slovensko in Emonsko cesto, v zgoščenem predelu najpomembnejših kulturnih ustanov in jedru univerzitetnega utripa ljubljanske Univerze. Leta 1988 je bila realizirana izgradnja Univerzitetne knjižnice v Mariboru, kot prve izmed trojčka »velikih« knjižničnih zgradb v Sloveniji. Predvideni sta bili še izgradnji novih stavb za NUK in CTK. Nobena od njiju ni bila realizirana. 1990 Vlada RS Slovenije je sprejela sklep o vključitvi prostorov CTK v projekt NUK 2, da se torej investiciji ne bosta vodili ločeno in v različnih objektih. To bi prineslo racionalizacijo z vidika ekonomskih učinkov, hkrati pa tudi z vidika usklajenega delovanja knjižničnega sistema na splošno, ter še posebej Univerze v Ljubljani, saj imata obe knjižnici velik pomen za razvoj univerzitetnega knjižničnega sistema. Ime knjižnice se je spremenilo v Univerzitetno knjižnico v Ljubljani (UKL) in je vključevala dejavnost NUK, CTK in Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti. Programsko se je projekt z leti