URN_NBN_SI_doc-EBTMF0NR

372 Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 367–375 Borut Osojnik Zaradi sprememb konceptov izvajanja knjižničnih storitev na prelomu tisočletja, je bila potrebna tudi posodobitev vsebinskih podlog za novelacijo PGD doku­ mentacije. Temelj konceptualnih sprememb je bila predvsem naraščajoča digi­ talizacija. Kako bodo knjižnice kot ene najstarejših kulturnih ustanov preživele informacijsko in digitalno eksplozijo v novem tisočletju? Ali bodo knjižnice v fizičnem smislu sploh preživele? Vprašanje je do neke mere relevantno še danes, odgovor pa je vsaj za zdaj bolj ali manj enak. Razvoj medijev po eni strani kaže, da le ti složno živijo drug ob drugem ter se medsebojno dopolnjujejo. Knjižnica v fizičnem smislu ostaja nujni prostor za srečevanje, komunikacijo in izmenjavo znanja, za prepletanje fizičnega in virtualnega. Ostaja prostor človeškega duha v njegovi celovitosti, intimno zatočišče miru in univerzalne komunikacije med različnimi družbenimi entitetami, ki jih privablja znanje. Predvsem pa postaja kot središče kulturnega življenja določenega okolja pomemben javni prostor za negovanje študijske, znanstvene, umetniške in univerzitetne komunikacije. Ne nazadnje bi imela nova stavba NUK 2 tudi potencial, da postane živo središče ljubljanske univerze, kar je neprecenljivo tudi za urbano življenje centra Lju­ bljane. 2000–2008 Le delno pridobljena zemljišča so prizadevanja vodstva projekta usmerila v začetek izgradnje za funkcionalno zaključen del stavbe v obsegu pridobljenih zemljišč. Upravna enota Ljubljana je leta 2000 izdala delno lokacijsko odločbo za gradnjo objekta na pridobljenih zemljiščih, a je bila na koncu zavrnjena zaradi pritožb okoliških stanovalcev oziroma nezadostno urejenega statusa okoliških objektov. Vsekakor je bil to prvi resen in daljnosežen poizkus za dejanski začetek novogradnje, ki je žal spodletel. Brez dvoma pa je prav ta ideja nakazala pravzaprav edino možnost, kako presekati začarani krog nepridobitve zemljišč ter posledično neurejenih dovoljenj za gradnjo in manjka zagotovljenih finančnih sredstev. Formalni okviri so bili dokončno doseženi šele leta 2008, ko so bili izdelani PGD projekti za 1. fazo izgradnje, hkrati pa je (žal) prišlo do ukinitve Mušičeve projektne rešitve. V nasprotnem primeru bi stavba najbrž stala že vsaj nekaj let. Na podlagi tega vedenja so bili tudi novi natečajni pogoji oblikovani v istih omejenih lokacijskih gabaritih. Leta 2002 so bili dokončani novelirani projekti PGD, ki pa so, kot že rečeno, de­ lili usodo nepridobitve gradbenega dovoljenja zaradi nepridobljenih zemljišč za gradnjo. Predmetni projekt je bil v tej fazi, poleg vključitve sprememb, tudi racionaliziran. Kvadratura se je od predhodne verzije, z dodatno prerazporedit­ vijo nekaterih programov v obstoječo Plečnikovo stavbo, zmanjšala za 1.500 m 2 , veliko pozornosti pa je bilo namenjeno tudi poenostavitvi in zmanjšanju stroškov vgrajene opreme. Projekt se je brez bistvenih programskih sprememb istega leta