pecko-mlekus.pdf

Knjižnica 44(2000)1-2 in usklajevati s spremembami v okolju. Le tako lahko ugotovi, v kolikšni meri dosega zastavljene cilje in kakšne so pomanjkljivosti v njenem delovanju oziroma pri izgradnji knjižničnih zbirk, in uvede ustrezne spremembe. 4 Merjenje knjižničnih zbirk Knjižnica se sama odloči, s katerega vidika bo merila zbirke in kaj bo pri tem upoštevala. Merjenje lahko usmeri k: - zbirki Analizira rast zbirke, nabavo dokumetnov glede na strokovna področja, jezik, tip dokumenta, nosilce. Te statistične podatke zbira in jih običajno prikaže v letnih poročilih, jih primerja s predhodnimi obdobji, lahko pa tudi z drugimi knjižnicami, ki opravljajo enako poslanstvo in delujejo v podobnem okolju. Pri tem uporablja kvantitativne metode, ki ne kažejo na resnično kvaliteto zbirke. Podatek, da je knjižnica nabavila 8% več dokumentov s področja računalništva kot leto poprej, ne pove ničesar o kvaliteti zbirke. Knjižnica lahko primerja svoje zbirke s standardnimi popisi oz. strokovnimi bibliografijami (npr. Core list of books and journals in science and technol- ogy), ki jih pripravijo strokovnjaki in so primerne za zelo ozka področja. Ti predpisujejo oz. priporočajo temeljne zbirke. Knjižnica z merjenjem ugotovi, kolikšen del priporočenih naslovov ima v svoji zbirki. Takšno merjenje ima določene prednosti in pomanjkljivosti. Dobra stran primerjav je, da lahko pokažejo na nekatere slabosti v kvaliteti zbirk in da so lahko izvedljive. Velika pomanjkljivost je, da so subjektivne, saj jih strokovnjaki pripravijo po svoji presoji in ne upoštevajo potreb in zahtev uporabnikov. uporabi in uporabnikom zbirke Analizira uporabnike glede na izobrazbo, študijsko smer, starost, poklic, znanje jezikov. Lahko meri razpoložljivost zbirke, uporabo v celoti ali po področjih, glede na jezik, tip dokumenta, usklajenost zbirke s potrebami in zahtevami uporabnikov. Kadar meri zadovoljstvo uporabnikov, si skuša pridobiti njihovo mnenje o kvaliteti zbirke ali njenih delov. To stori z uporabo različnih tehnik, najpogosteje z intervjujem ali pa tako, da oblikuje vprašalnik, v katerem uporabniki (vzorec) ocenjujejo svoje zadovoljstvo s kvaliteto zbirk. Za izgradnjo zbirke so posebej pomembni statistični podatki o medknjižnični izposoji dokumentov. Z analizo zahtevkov knjižnica ugotovi, kolikšen del zahtev uporabnikov lahko zadovolji sama in kolikšen del s pomočjo zbirk iz drugih knjižnic. 28