URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

Predsednik republike pokrovitelj Pa še kar naprej po starem proslave desetletnice Zveze novinarjev F LR J Beograd, 12. nov. Pod pokro- v.ced 'jsnrtm predsednika republike /cj.pj Broza T ita. ho Zveza novi­ na'■'rev Jugoslavije pros larvi la od 20. do 27. novembra 10-letnico nojega delovanja. Uprava Zveze novinarjev :n u- prave njenih republiških združenj dokončujejo priprave za ro pro­ slavo. V Beogradu se bo začela 19. t. m. s slavnostno akademijo na Kolarčevi un.verzi. Tudi v ne- kraje, kjer bodo priredili ustne katerih drugih krajih se ho pro- časopise, posvečene tisku m radiu slava začela tega dne , tako n. pr. ter aktualnim političnim dogod­ it Zagrebu, kjer bodo v dramskem gledališču priredili »Večer tiska in radia«. Uspehi tiska in radia ter so­ delovanje novinarjev v sociali­ stični graditvi bodo pokazan: na kom. Razen raznih publikacij, ki bo­ do izdane v republikah bo ure­ dništvo »Naše štampe«, glasila Zveze novinarjev Jugoslavije, iz­ dalo slavnostno številko, ki se bo mnogih razstavah. Največjo raz- prodajala po vsej državi. Ta bo­ stavo bodo odprli v Beogradu v garo opremljena številka »Naše P red tednom, smo objavili lju d skem u odboYu v K ranju, bi se sedanja stavba okrajnega v e st iz K ranja, da gradi oi^raj- da nim a dovolj prostora za ljudskega odbora dvignila za ni lju d ski odbor novo upravno ra zm estitev svojih uslužben- eno nadstropje, kat' bi brez poslopje. N a ved li smo tu d i m i- cev. V endar se da vprašanje dvom a zadostilo potrebam za ozgodovini tiska in radia ter šljenje, da taka gradnja pač . prostorov rešev ati na različne #ra zm estitev okrajnega uprav- njunemdesetletnemrazvoju v no- n ika ko r n i v skladu z p re- načine; lahko se to reši z nega aparata. S tro ški za to bi vi Jugoslaviji. Seznanila bo bral- u sm eritvijo naše ekonom ske m a jh n im i in vesticijam i ali pa znašali okoli 30 m ilijonov di­ ce tudi z načinom dela v vredni- politike. • z velikim i. Posebno še, kadar narjev, t. j. približno slabo sivih, agenerjah in radijskih po- M inil je ted en dni, a o kra j- so prostori potrebni za osebje šestino od stroškov, p red vid e- stajah, z delom novinarjev, ki bo- n; lju d sk i odbor v tem času ni do ob tej priliki v svojem a,la i- u kren il ničesar. N ajm anj, kar iu govorili o sebi :o stikih z bral- j bn 0 potrebno, bi bilo vsaj ci, z reportažami znanih novinar- pojasnilo javnosti. Toda tudi jev ter raznimi mnenji braicev o tega ni biU) Zato m islim o, da Žrebanje obveznic IL ljudskega posojila Beograd, 12. nov. V poslopju N arodne banke FLR J, B u le- »a novega tiska in radia v Srbi nedeljo 20. t. m. Obiskovalci te razstave se bodo mogli seznaniti z zgodovinskim razvojem tiska, s niskom v narodnoosvobodilni vojni, z desetletnimi uspehi naše- štampe« bo objavila pismo pred­ sednika republike tov. Tka, ki ga je posla! Zvezi novinarjev Jugo­ slavije ob. desetletnici, ter izčr­ pno gradivo z mnogimi podatki tisku in radiu. Proslava desetletnice Zveze no­ vinarjev Jugoslavije bo po svo­ jem obsegu in pripravah ena iz­ med večjih družbenih in kultur­ nih manifestacij v naši državi. v a r revolucije štev. 15, bo 15. novem bra ob 16. u ri deseto žreb an je obveznic II. ljud sk e­ ga posojila. Ob tej p rilik i bo am ortiziranih n ad aljn jih 5 od­ stotkov skupnega zneska ob­ veznic II. ljudskega posojila v višini 261,700.000 dinarjev. Izžrebani bodo tudi n asled­ n ji dobitki: 1 dobitek za 100.000 d in arjev . 2 dobitka po 50.000, 478 dobitkov po 10.000, 2617 dobitkov po 5000 in 26.170 dobitkov po 2000 dinarjev. Am ortizirane obveznice in izžrebane dobitke bodo izpla­ čevali od 1. decem bra d alje p ri b lagajnah vseh poslovalnic N arodne banke FLRJ. ter v drugih ljudskih republikah, s 400 fotografskimi dokumenti naše desetletne graditve in dru­ gim zanimivim gradivom. Slične Povečanje pridelka sladkorne pese Beograd, 12. nov. Na sestanku razstave bodo prirejene v Zajgre- upravnega odbora Združenja in- bu, Ljubljani, Sarajevu, Novem dustrije sladkorja v Zvezni in - Sadu. drugod pa razna prenosne dustrijski zbornici so razprav- razstave, k? j:h bodo prenašali Ì 2 ljali o načinu podeljevanja pre- okraija v kraj. mij pridelovalcem sladkorne Posebno mesto v programu pese v prihodnjem letu, kakor proslave zavzemajo predavanja, tudi o pridelovanju semena ki bodo v teku tega tedna po šo- sladkorne pese. Sklenili so, da lab in mnogih vaseh o družbenem se bodo prem ije podeljevale sa­ in kulturnem pomenu ter o vlogi 1150 tistim pridelovalcem, ki bo- tiska in radia. Poleg vsestranske- do poleg povečanja povprečnega ga sodelovanja v tej proslavi bo- pridelka povečali tudi površine, do člani novinarskih republiških združeni v več skupinah obiskali mnoga mesta, vasi in industrijske Naloge pedagoških delavcev Z občnega zbora društva učiteljev in profesorjev v Domžalah Domžale, 12. nov. Dopoldne je bi! v prostorih nižje gimnazije v Domžalah občni zbor Društva učiteljev in profesorjev z ob­ močja občin nekdanjega kamni­ škega okraja, na katerem so razdelili organizacijo v tri sa­ mostojna društva, ki bodo ime­ la svoje sedeže v Kamniku, Domžalah in Mengšu. Zborova­ nju so prisostvovali tudi pred­ sednik okrajnega odbora SZDL Janez Vipotnik, predsednik sve­ ta za prosveto in kulturo OLO Ljubljana Anka Pernuš, sekre- Pomembna publikacija Te dni je izšla ob desetletnici osvoboditve knjiga »Deset let socialistične graditve v Slove­ niji«. Izdalo jo je predsedstvo glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije, pripravil pa jo je posebni uredniški odbor, v katerem so bili: Anton Bole, dr. Marjan Dermastia, Jože Ingo­ lič, Franc Kimovec, inž. Viktor Kotnik, Franc Perovšek in Mi­ lan Udovč. Uvodno besedo je napisal se­ kretar glavnega odbora SZ-D l Stane Kavčič. V nadaljevanju je objavljen podroben prikaz razvoja naše industrije in ru­ darstva, kmetijstva, gozdarstva, prometa, trgovine, gostinstva in turizma, zunanje trgovine in obrti. Posebna poglavja obrav­ navajo dalje ustvaritev — raz­ delitve narodnega dohodka, gi­ banje zaposlenosti 4n končno na­ še zdravstvo in socialno skrb­ stvo ter prosveto in kulturo. Skratka, na 136 straneh zelo le­ po opremljene in skrbno ureje­ ne publikacije je v številkah prikazano delo tistih naših skup­ nih naporov in uspehov, ki jih je možno izraziti s številkami. Ni dvoma, da bo javnost spre­ jela publikacijo z zanimanjem, kakršnega obravnavana vsebina zasluži. tar občinskega komiteja ZK v Domžalah Zdravko Troha in drugi gostje. Najprej je govoril tov. Janez Vipotnik, ki je prosvetnim de­ lavcem obrazložil načela nove gospodarske politike. Zatem je obravnaval idejnost vzgojnega dela In naloge socialističnega pedagoga. Dejal je tudi, da na­ ša družba ne more dopustiti v r o M '’el i cl i 0 v N e ’*^fe r : učitelji in profesorji imajo brez­ brižen odnos do pouka zgodovi­ ne narodnoosvobodilne borbe. Podajajo samo opis ofenziv, ne znajo pa obrazložiti družbeno­ političnega obeležja v posamez­ nih obdobjih ljudske revolucije. Ob zaključku je pozval vse na­ vzoče, naj skrbe za nadarjene učence in dijake iz naših vrst, da bomo dobili napreden ka­ der. Po govoru tov. Vipotnika so med drugimi razpravljali tudi o kriteriju za podeljevanje šti­ pendij, o materialnih pogojih učiteljev te r o šolskem koledar­ ju, ki je po mnenju večine ne­ primeren zaradi skrajšanega p r­ vega polletja in tokov za redo­ valne konference. Dosedanji predsednik društva Franc Flajs je zatem poročal e reorganizaciji društva v tri eno­ te po novih občinah. Društvo v Kamniku bo imelo 98. v Dom­ žalah 103 in v Mengšu 17 čla­ nov. Poudaril je tudi potrebo po sodelovanju društev z občinski­ mi ljudskimi odbori. Ob koncu so čestitali enemu izmed naj­ bolj požrtvovalnih prosvetnih delavcev v tem okolišu učitelju tov. Srečku Berlotu, ki bo pre­ jel nagrado republiškega zdru­ ženja. Potem so bili občni zbori in volitve novih odborov posamez­ nih društev učiteljev in profe­ sorjev v Domžalan, v Kamniku in Mengšu. B. L. zasejane s sladkorno peso. Po­ trebno je namreč, da se poseje s sladkorno peso še najmanj 35 tisoč ha, da bi se izkoristile se­ danje kapacitete tovarn slad­ korja. Za t» namen so določena sredstva za melioracije kakor tudi za oplemenitev pridelova­ nja sladkorne pese, za nagraje­ vanje pridelovalcev in za znan- stveno-raziskovalno delo. Skup­ ni sklad teh sredstev znaša 52,810.000 din. Samo za nagra­ jevanje pridelovalcev sladkorne pese v raznimi stroj: in napra­ vami je določenih 6 milijonov dinarjev. Z nedavno odločbo zveznega izvršnega sveta Je bila določena odkupna cena za sladkorno peso na 5 dinarjev za kg. Z isto od­ ločbo je tudi določeno, n a j'to ­ varne izplačujejo pridelovalcem na račun prem ij po pol dinarja za kg pese. Prem ije bi se izpla­ čevale po kmetijskih zadrugah, ker bodo zadruge sklepale po­ godbe s tovarnami o odkupu in kontrahiranju sladkorne pese. je potrebno še en kra t sprego­ vo riti o tej stvari. Dober m esec je m in il od go­ spodarskega posvetovanja v Beogradu, k je r so bile sp reje­ te sm ernice za p reu sm eritev naše ekonom ske po litike. Po tem času je im elo precej vo ­ d iln ih lju d i Jugoslavije vrsto govorov in predavanj, od ka ­ terih m nogi so bili tu d i ob ja v­ ljeni, o tem , k a j m oram o sto­ riti, da se bodo te sm ernice res začele izvajati: V te h go­ vorih je bilo povsod poudar­ jeno, da m oram o om ejiti tiste investicije, ki niso za naš ra z ­ voj neobhodno potrebne, da m oram o om ejiti in vesticije v tisto indu strijo , k i še dolgo časa ne bo povračala sredstev, k i so bila vložena v n jo in da m oram o povsod u v e sti čim večjo štednjo. K lju b vsem tem govorom , v ka terih se je postavljalo tu d i vprašanje discipline pri izv a ­ ja n ju te h sm ernic, k o t v p ra ­ šanje discipline v Z v e zi kom u ­ nistov in Socialistični zvezi, pa vendar vid im o , da se stare Sklicanje ljudske skupščine Srbije Beograd, 12. nov. S eja re p u ­ bliškega zbora in zbora proiz­ v ajalcev lju d sk e skupščine S r- jo. Eden ta k ih prim erov je tu b ije je sklicana za 24. novem - di v K ranju. b er ob d ev etih dopoldne. N ihče ne zan ika okra jn em u Takole izgleda teden dni po objavi naše vesti na gradilišču ta k ih organizacijskih oblik, k i nih za gradnjo novega ob * se šele razvijajo, ka jti p rep ri- jekta . _ čani smo, da se bo vprašanje V k ra n jsk em o kraju so veti- Tin Ujsvič umrl Zagreb, 12. nov. Davi Je um rl po daljšem bolehanju v 65. letu življenja eden Izmed najpom em b­ nejših hrvatskih pesnikov Tin Ujevič. Njegov pogreb bo prihod­ nji teden. V zadnjih desetih dneh je to že četrta huda izguba, ki Je zadela ne samo hrvatsko, tem več tudi jugoslovansko književnost in um etnost N edavno so um rli zgo­ dovinarja, k ritik a in pisatelja Anton Berač, Mihovi! Kombol in slikar Tom islav Križm an. Tin ( Avguštin) U jevič se je ro­ dil 1. 1891 v Vrgovcu, nedaleč Ad M akarske, k je r je služboval nje­ gov oče kot učitelj. Osnovno šolo ie končal v Vrbovcu in im otskem , dva razreda m eščanske šole pa v M akarski. Klasično gim nazijo je obiskoval v Splitu, nato pa je študiral filozofijo v Za,grebu. Od­ tlej ie živel v P arizu, Beogradu, Sarajevu in Zagrebu. * 2e v solitski klasični gimnaziji je U jevič napisal veliko število stihov. P rv ič je zbudil pozornost s pesm im i, ki jih je objavil v zborniku »Mlađa h rv atsk a lirika« 1. 1974. Tedaj je še po koncepcijah in izrazu p ripadal drugi genera­ ciji h rv atsk e m oderne. Njegovi prvi zbirki pesm i »Le- l^k spbra« fl. 1920) in »Kolajna« (1. 19261 spadata v najboljši del vsega, k a r je dala noveiša jugo­ slovanska ooezija. L. 1932 je ob- lavil v N ikšiču zbirko »Avto na korzu«, leto dni k asn eje pa v Za­ grebu »Oiađjeno zvono«. P red drugo svetovno vojno je 1. 1937 Srbska književna' zadruga izdala njegovo zbirko nesm i pod im e­ nom »Pesme«. zatem pa je obja­ vil v Z agrebu knUge »Lindi za vratim a gostionice« ln »Skaloel haosa«. Po vojni sta v Zagrebu iz5]i njegovi knjigi »"Rukovet« in »?.edan kam en na studencu«. TTie- vič se je prav tak o uveljavil s prev«ianjem iz več Jezikov. Po oceni kritike spada T in Ujevič v vrsto naj večjih pesni­ kov v zgodovini nove jugoslovan­ ske književnosti. Jugoslovanska delegacija na zasedanju Mednarod­ nega združenja za socialno zaščito Dne 16. novembra bo odpoto­ vala v Mehiko jugoslovanska de- . legacija, ki se bo udeležila zase­ danja generalne skupščine Med­ narodnega združenja za socialno zaščito, ki bo od 20. novembra do 6. decembra v mestu Mexica. Jugoslovansko delegacijo bo vodil direktor Zveznega zavoda za so­ cialno zavarovanje Zdenko Has. Na dnevnem redu skuščine bodo zadeve bolniškega zavarovanja in razvoja socialne zaščite po svetu. Zastopniki Jugoslavije bodo so­ delovali pri proučevanju proble­ mov Sodniškega zavarovanja s po­ sebnim referatom. Generalna skupšdma te medna­ rodne organizacije bo razpravlja­ la tud‘i o 'bilateralnih konvenci­ jah s področja socialnega zavaro- vnj, o družinskih dokladah ter o .poročilih odbora za socialno me­ dicino in odbora strokovnjakov za zavarovanje brezposelnih. Jugoslavija je posebno zainte­ resirana pri poročilih teh dveh odborov, ki bosta imela svoje seje pred zasedanjem generalne skup­ ščine. V Jugoslaviji se namreč popravlja nov sistem socialnega zavarovanja invalidov, a v odbo­ ru za socialno medicino je bil proučen vpliv profesionalne reha- tendence še ,v e d n o u v e lja v lja -. nagega kom unalnega sistem a ke potrebe po investicijah za iz leta v leto vse bolj ra zvi- o b jekte, k i so zelo potrebni, jalo, da se bodo pokazale nove To so p red vsem šole, zd ra v - potrebe po organizacijski ob- stven i dom v K ra n ju in sta­ novanja. B rez dvom a, da je začetek gradnje novega o kra j­ nega poslopja odvzel sredstva, ki so bila že predvidena, da bi pomagala k boljšem u reše­ va n ju zgoraj navedenih pere­ čih problem ov. Če bi se o k ra j­ ni lju d sk i odbor odločil za do­ zidavo sindikalnega doma, bi ostalo še vedno dovolj sred­ stev za zg raditev zd ra vstve- že vrsto le t nedokončan in n e- n e9 “ doma v K ran ju , k je r so stro ski pred vid en i na 120 m i­ lijonov in še za ka kšno šolo. Če pa bi v ze li v poštev drugo varianto, dvig dosedanje sta v ­ be za eno nadstropje, bi lahko s preostankom predvidenih sredstev zgradili bodisi zd ra v ­ stven i dom in še bi od p red ­ vid en ih sredstev ostalo dovolj denarja za zgraditev šol ali stanovanj. Gradbena dela v K ran ju so začeli šele v novem bru, ko je morala biti p ersp ektiva naše liki in s tem v zvezi po pro­ storih za u p ra vn i aparat. V K ra n ju je bilo precej raz­ pravljanja, kako se naj reši tren u tn o p om a n jka n je p rosto­ rov za aparat okrajnega Ijud- bilitacije na invalidnost. Jugoslo- 0<P?0Ta' predlog je , j , , i r bil, da bi se dokončal sm d i- vanska delegacija bo omela rele- , , . , . . . , , » u-,- • t -1 kalni dom k i je oddaljen le rate o rehabilitacij: invalidov za- , . , • J . , 1 , j •, ■ • , n e k a j m etro v od sta vb e okraj- radu naprednih naziranj, na kate- , • a i au ■ i t rih so zasnovanu (Jugopres) V hladni valjarni na Jesenicah so že dosegli letni plan Zdaj, h koncu leta si v vseh obraSih jeseniške železarne priza- nega ljud skega odbora, in ki uporabljen čaka svoje dogra­ d itve. S tro ški za dograditev sindikalnega doma (za dogra­ d itev le-tega še vsa j zn dobro leto ni vid n ih n ika kršn ih sred ­ stev), bi bili m in im a ln i, pri- devajo, kar čimprej izpolniti bližno 5°/o od p red vid en ih stro- planske proizvodne naloge. Naj- škov za gradnjo novega o b jek­ ive] se je to posrečilo delovnemu ta, k i ga sedaj v K ran ju gra- kolektivu hladne valjarne, kjer so de. T i stroški ne bi bili n iti že v četrtek 10. novembra slavili m nogo večji, k o t znašajo stro- pomembno zmago, ko so 51 dni ški za že opravljena zem eljska pred koncem leta izpolnili letni dela za novo stavbo. proizvodni plan. Druga varianta je bila, da ZA UNIČEVANJE ŽITNEGA PLEVELA Beograd, 12. nov. Zvezni Iz­ vršni svet je odobril 130 mili­ jonov dinarjev v devizah za na­ bavo kemičnih preparatov za uničevanje žitnega plevela. Za ta denar bodo nabavili 700 ton tako imenovanih hormonskih selektivnih hebricidov, s kate­ rimi bodo uničevali plevel med žitom na površini približno 250.000 ha. Računajo, da se bo z uporabo teh kemičnih sred­ stev povečal pridelek žita pri­ hodnje leto za 50 do 75 tisoč ton. Uporaba teh kemičnih prepa­ ratov za uničevanje žitnega ple­ vela se je pričela pri nas že lani. Na površini 50.000 ha žita. ki je bila poškropljena s hebri- cidom, so dosegli letos pridelèk. Družina in mladinska vzgoja V dneh od 31. oktobra do 2. novembra Je bilo v Zagrebu »Posvetovanje o nekaterih prob lerr.ih odnosov v družini in sek­ sualni vzgoji mladine«. Kot sm o poročali, je organizirala in pripravila Zveza prijateljev mia dine FLRJ, ki je porabila k sodelovanju tudi vse organizaci je v državi, ki se bavijo s pe­ dagoško - vzgojno problematiko družine in posebej mladine. Priprave na posvetovanje so po tekale že nekaj mesecev, refe­ rate in koreferate pa so pripravljali številni javni delavci: zdravniki, pravniki, socialni in politični delavci, psihologi in psihiatri, kulturni delavci in pe dagogi. Celotno posvetovanje, ki je trajalo polne tri dni, bi lahko razdelili v tri glavne dele. Prvi dan je tematika obravnavala problematiko odnosov v druži­ ni. Glavni referat je pripravil dr. Jože Potrč: »O patriarhalni in socialistični družini«. Razvil ga je na globokih spoznanjih naprednih filozofov in dal z njim resen prispevek k reševa­ nju in graditvi socialistične eti­ ke in morale v naši družbi, po­ sebej v naši družini. Dopolnili so ga številni koreferati (skup­ no 28). ki so obravnavali pro­ blematiko odnosov v družini. K ar pet referatov je govorilo o vprašanju zakonskih razvez, po dva referata sta obdelala pro­ blematiko abortusa in kontra­ cepcije v zakonu ter vprašanje kupoprodaje žene in mladolet­ nih zakonov. Poleg teh proble­ mov so referenti bolj ali manj posrečeno skušali odpreti in ob­ delati še mnogo vprašanj, ki so za obnavnavo in razumevanje odnosov v družini izredno po­ membna in občutljiva: prezapo­ slenost žene v družini, higien­ ski in zdravstveni pogoji dru­ žinskega življenja delavcev in nameščencev v mestih in indu­ strijskih središčih, nočno delo žene - delavke ln njegov vpliv na družinsko življenje, o zaščiti otroka razvedenih staršev, o raznih motivih in oblikah zako­ na, vprašanje nepopolnih zako­ nov, problematiko nezakonskih otrok in nezakonskih rojstev, vprašanje alkoholizma v družini ter o položaju šolskega otroka v družini in o sodelovanju šole in doma. Drugi dan je izpopolnila pro­ blematika seksualne vzgoje mladine. Glavni referat je pri­ pravila dr. Anka Matičeva: »Seksualna vzgoja mladine«. Tudi njen referat so izpopolnje­ vali številni koreferati (22). V glavnem so se razdelili v dve skupini, ki sta obravnavali: pr­ va problematiko seksualne vzgoje mladine, druga pa pro­ blematiko seksualnega pouka mladine. Poleg teh pa so posa­ mezni referenti tudi skušali ob­ delati vprašanje o moralni vzgo­ ji mladine, o fizioloiogiji in pa­ tologiji pubertete, o delu In seksualnem življenju, o plesu in seksualnem življenju, o filmu in vzgoji za družino. Zal pa je odpadel referat o estetski vzgo­ ji mladine. Sele tretji, t. j. zadnji dan posvetovanja je bil na razpo­ lago svobodni dislnlslji, za ka­ tero se je prijavilo okoli 15 do 20 diskutantov. Vsi so obravna­ vali posamezne probleme z ve­ liko osebno prizadetostjo in ra­ zumevanjem. Ce bi bilo na raz­ polago še kaj časa, bi prav ta svobodna diskusija bila ne samo najplodnejši del vsega posveto- vanja^, temveč tudi najboljši dokaz, da je prav problematika, ki jo je zajelo posvetovanje, družbeno Izredno pomembna in za nadaljnji razvoj naše druž­ be tudi vprašanje, ki ne more in ne sme biti potisnjeno ob stran, če želimo njeno nadalj­ njo rast. Vsebina posvetovanja Vsebina posvetovanja? Oboje, problematika odnosov v družini in seksualne vzgoje mladine je tako tesno medsebojno poveza­ na, da je v življenju sploh ni mogoče ločiti, četudi sta jo glavna referenta ločila vsaj po zunanjem videzu. Oba sta v bi­ stvu sestavni ln najvažnejši, lahko bi rekli osrednji problem naše družine, družinse etike in s tem obenem naše družbene etike. Tov. dr. Matičeva pravi v svojem referatu: »Vzgajati na­ šega otroka in mladino, pomeni zavestno vplivati na oblikova­ nje njene osebnosti v celoti ln zgraditi v nji določene odpose, ki bodo v skladu z etičnimi so­ cialističnimi principi. Takšne odnose pa bodo otroci, naša mladina, lahko pridobili samo v družini te r bližnji in širši okolici, t. j. družbi, če jih bo sama, t. j. družina In druž­ ba že Imela in živela v odnosih, ki so v sSladu z etičnimi socia­ lističnimi principi. Samo vpra­ šanje seksualne vzgoje mladine izločiti iz celotne problematike vzgoje mladine in ga obravna­ vati samostojno oz. izolirano, bi bilo vse prej kakor koristno za reševanje problema, katerega smo se doslej lotevali samo od časa od časa in še to vedno oprezno in zadržano, pogosto pa tudi brez dovoljenega etičnega občutenja in odgovornosti. Prav vprašanje odnosov, ali ln koliko so že v skladu z etičnimi socia­ lističnimi načeli, bilo v družini, bilo v družbi, pa je skušalo za­ grebško posvetovanje osvetliti, vzbuditi za njih interes in usmeriti prizadevanja javnih zdravstvenih, pravnih, socialnih, pedagoških in kulturno politič­ nih delavcev k študiju njihove problematike in njenemu po­ stopnemu reševanju, V predaprilski Jugoslaviji je bilo v delovnem odnosu nekaj nad pol milijona ljudi. Danes se je število zaposlenih dvig­ nilo na okroglo 2,240.000, to je več kakor štirikratno. Med za- sebej pa na seksualno vzgojo. — Sprememba življenjske sredine in okolja — številne družine in zlasti mladi ljudje so s pode­ želja prišli v mesta in industrij­ ska središča, kjer so se znašli v novih življenjskih pogojih, po­ gosto brez stanovanj, v večini primerov pa v utesnjenih, pre­ majhnih stanovanjih. Številni možje so v novih okoljih, v šo­ lah, tečajih, duševno prerastli svoje žene, življenje v novi sre­ dini jih je zajelo in sprejeli so nove navade in odnose nad ljud­ mi, dočim so žene obdržale sta­ re tradicije in živijo še vedno v starih predsodkih. Prav tako so se številne zaposlene žene sprostile in v gospodarski neod­ visnosti začutile tudi potrebo po osebni svobodi in sprostitvi, za­ poslene matere, ki jih doma na­ vadno čaka še vsa skrb za d ru ­ žino in gospodinjstvo, so pre­ utrujene, telesno in duševno se izčrpavajo prehitro in propada­ jo živčno. ^ Možje, kakor tudi zaposlene ki je bil za 200 do 300 kg na ha večji kakor prejšnja leta. Zanimanje kmetovalcev za uporabo teh kemičnih sredstev je zelo veliko. Da bi se v bo­ doče pokrile potrebe po teh ke­ mikalijah, bo naša kemična in­ dustrija izdelala prihodnje leto prve količine hebricidov iz uvo­ ženih koncentratov. Preparati se bodo uporabljali s pomočjo posebnih razpršilcev, ki i ih je letos začela izdelovati tovarna strojev za zaščito rastlin v Po- žarevcu. Proti povišanju tarife Električne cestne železnice Svet za komunalne zadeve in Svet za gospodarstvo občine Ši­ ška sta na skupni seji dne 10. ekonom ske po litike pač vsa ko ­ m u r že dovolj jasna. Zato se nam zdi toliko bolj čudno, da je naša objava pred tednom ostala brez odm eva pri m ero­ dajnih čin iteljih . Nasprotno, gradbena dela so šla z istim tem pom naprej, če ne m orda še hitreje. Sm atram o pa, da zahteva ta problem n u jn e re­ šitve. N ika ko r ne gre tu za prestiž enega ali drugega fo ­ ruma. R eševanje tega proble­ ma zahteva samo dosledno d i­ sciplino pri izva ja n ju načel p reu sm eritve naše ekonom ske politike, za ka r smo vsi odgo­ vorni naši javnosti, organom našega družbenega u p ra vlja ­ nja in našim političnim orga­ nizacijam . Naročniki »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« so zavarovani POPRAVEK k izidu žre b a n ja srečk d ržavne lo terije 82. kola: Po 4200 d in niso dobile sreč­ ke s končnicam i 794, am p a k so dobile po 4000 d in srečke s končnicam i 799. Jugoslovanska loterija, D irekcija za LRS poslenimi je danes tudi ca 540 žene, se ne morejo zadovoljiti, tisoč žena — v primerjavi z bivšo Jugoslavijo se je dvig­ nil odstotek zaposlenih žena v odnosu do vseh zaposlenih od 17 na 24 odstotkov. Prav zaradi velike zaposlitve žena je tudi razumljivo, da gospodinjskih pomočnic skoraj ni več (stati- da bi se izživljali samo v poklic nem delu, temveč hočejo — po­ gosto tudi morajo — živeti ln se izživljati družbeno, to je v raznih društvih in organizaci­ jah. Tako je danes mol v mno­ gih primerih pa tudi žena 10 in več u r dnevno Izven družine. stično je ugotovljeno, da jih je Mladi ljudje so in še vedno p ri- tako malo, da jih zvezni sta- hajajo zelo hitro in lahko do tističnl urad sploh več ne regi- zaposlitve in S -Jem do gospo- __\ _ t _______ X In lro J t- - ___ j • a t strira). — Kaj pomeni taka ugotovitev v življenski praksi, pa boljše razumeno šele takrat, če vemo, da je od zaposlenih žena ca 50 odstotkov poročenih, da so torej žene in matere. Iz darske neodvisnosti. Cesto skle­ pajo zakone, za katere še niso duševno dozoreli, niti primerno pripravljeni, ali pa začenjajo prezgodaj seksualno živeti, ko še davno niso dozoreli in pri- teh. ugotovitev raste vrsta pro- pravljeni prevzeti nase odgovor- blemov in konfliktov v družini, nost za posledice takega Živ­ ki vplivajo na družinske odno- ljenja, se ter na vzgojo mladine, po- (Nadaljevanje) novembra grajala predlog Elek- proti posledicam n e z g Od ! trične cestne železnice za povi- »■ ■— sanje prevozne tarife za 210 od­ stotkov. Člani obeh svetov so bili mnenja, da zastopnik obči­ ne pri okrajnem ljudskem od­ boru predlaga tem eljit pregled predloga EC2 po svojih organih, preden se sprejme kak sklep. Splošno mnenje je bilo, da se to podjetje ne more obravnavati kot kako drugo gospodarsko podjetje, ker je komunalnega značaja. To dejstvo bi moralo biti upoštevano tudi pri faktor­ jih ob priliki uvoza. Člani obeh svetov so bili tudi mnenja, da bo to povišanje priaadelo pred­ vsem stanovalce periferije me­ sta. Ti so bili že sedaj v slab­ šem položaju kot prebivalci cen­ tra tako glede stroškov kakor tudi izgube časa, sedaj’pa bi se to stanje še poslabšalo. S. M. OBVESTILO! »Baza 80« pri Predsedstvu SNOS p rireja v soboto dne 19. novembra 1955 proslavo 10. ob­ letnice osvoboditve v Ljubljani. Pozivamo vse tovarišice in to­ variše iz te baze, ki so bili v raznih odsekih in komisijah, za­ ščitni četi, kuhinji te r kurirje, da pošljejo svoje natančne na­ slove najkasneje do 14. t. m. na naslov: »Pihlar Milka, L jublja­ na, Zupančičeva 3-1., tel. štev. 23-481«, da jim pravočasno poš­ ljemo vabila za proslavo. PRIPRAVLJALNI ODBOR »Baza 80« p ri PSNOS Obvestilo N aprošam o vse svojce bivših borcev španske re­ publikanske arm ade (leta 1936—1939), ki so padli v Španiji ali v vrstah NOB (1941—1945), da javijo svoje naslove in podatke o pa­ dlih G lavnem u odboru Zve­ ze borcev LRS — španska sekcija. lEcjtcjofa iP o p o č e v a ie c U R E J U J E J O : SERGEJ VOSNJAK (glavni in odgovorni uredniki FRANČEK DRENOVEC (notranja politika) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo) DUŠAN BENKO (zunanja politlkaj MILAN SEGA (kultur») STANE LIPAR (Sport) ' Za oglase odgovarja BORIS KRMAC V soboto, dne 26. novembra zvečer bo v veliki unionski dvorani tradicionalni I 0 V I NAR S K I KONCERT pred linevom republike in ob jubilejnem Tednu tiska