URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

c A o g o d < o \ t Arhitektura N ove so vjetske zgradbe bo­ do ■»preproste, resne v. obli­ kah, p rivlačne zuna j in zno­ traj, brez potratnih okraskov, ka terim je bila do stikra t žrt­ vovana fu n k c io n a ln o st ...« De­ se t strani dolgo »postanovle- n ije po voprosam a rh ite k tu ru , ki sta ga podpisala Bulganin in H ruščev, ne skopari z ostri­ m i besedam i na račun »devia- cionistov« (!) v so vjetski arhi­ tektu ri, k i da so krivi, da je bilo v zadnjih letih potroše­ nega toliko denarja za škod ­ ljive, neokusne in nepotrebne kolonade, lizene, stolpe in sto l­ piče, štu ka tu re, grbe in kdo ve k a j še vse. V se to se mora n eha ti v d veh m esecih, veli ukaz. Na zunaj je d e k re t o arhi­ te k tu ri do p ike podoben žda- n o vskim proglasom nesrečne­ ga spom ina, toda spustil je sveže sape v zatohlo ozračje, k i je vladalo ne le v so vjetski a rh itektu ri, tem več v vsej um etn o sti sploh. V endar im a d e k re t k lju b j p rije tn im sprem em bam , ki jih prinaša značilne poteze dolo­ čenega načina vladanja. Ob tem je neka j stvari, ki dajejo klju b vsem u m isliti, da utegne b iti razvoj, ki se je za so vjet­ sko arh itektu ro nem ara začel v našem L itostroju, ob obisku obeh podpisnikov dekreta, m alce drugačen ko t bi si ga. želeli. V eliki oče so vjetske psevdo- a rh itektu re — kot še m arsika­ tere druge zagate, v katero so tam zašli — je sicer m rte v , a j j 'ohraniti mri je treba obraz«. | Zato je zdaj kriva A ka d em ija j za arhitekturo, k riv i so posa- ! •mezni a rh itekti in vod itelji u r­ banističnih uradov. (Vodilnima a rh itektom a p retekle dobe. P o lja ko va in Boreckem u sn celo odvzeli Stalinsko p rem i­ jo. To sta si pač zaslužila!) K o t m a rsikje drugje gre to ­ rej tu d i v a rh itektu ri neka to- V 'z opevana » era« h koncu, k i drugačen ni m ogel biti. V prašanje je le. če je način pravi. Sicer pa, vsa k po svo­ j e . . . U tegne se zgoditi, da bo po­ sledica blagodejnega dekreta ta, da bodo v sm islit » posta- novlenija« so vjetske zgradbe klju b določilu, naj bodo p ri­ jetn e na zunaj in na znotraj, pvste ko liko r se le da. Za vsak primer. In sploh, ali je za ta k e reči treba d ekretov. S a j se dajo stv a ri urediti tu d i drugače, za to so že vzorci, ki j i h j i i treba iska ti z lučjo pri belem dnevu. J. Stular Nemški vozel Ker so na sedanji ženevski konferenci odložili razprave o nemški združitvi, se je tako imenovani nemški vozel še bolj zapletel in po vsem svetu se je razširilo mnenje, da bo ta vozel nekoč presekan po zgledu Gor­ dijskega. V Bonnu so sprejeli kot grož­ njo izjavo, ki jo je podal na ti­ skovni konferenci v Ženevi predstavnik vzhodnonemškega zunajega m inistrstva Hendke, poudarjajoč, da so pariški spo­ razum i ovira za združitev obeh Nemčij in da ne more priti do nemške združitve dotlej, dokler ne bo Zahodna Nemčija izločila tistih elementov, ki so bili kriv) zadnje vojne. To izjavo predstavnika vzhod­ nonemške vlade so pri zahod- nonemški vladi označili kot na­ men vmešavanja v notranje za­ deve Zvezne republike Nemčije. Izjavi Hendkeja pa so iz Vzhodne Nemčije sledili še dru­ gi glasovi, ki so poudarjali, da bo združitev obeh Nemčij mož­ na šele potem, kp se bo Zahod­ na Nemčija vključila v sistem nove kolektivne važnosti. V Bonnu so zdaj prepričani, d a hoče vzhodnonemška vlada s pomočjo ZSSR prisiliti vlado Zahodne Nemčije, naj odpove vse svoje dosedanje pogodbe, k a r pa bi pomenilo, da bi ostala pred svojim partnerjem brez vsake zaslombe. Ta poudarek bonnske vlade je v sedanjih razm erah upravičen, ni pa upra­ vičeno njeno zgražanje nad očit­ kom; ki ga je izrazil Hendke, da so v Zahodni Nemčiji Se vedno v veliki veljavi nekateri krivci zadnje svetovne vojne. P ri orga- niz:ranju zahodnonemške arm a­ de se je že v mnogih primerih izkazalo, da imajo zelo važno be=edo izraziti predstavniki p ru ­ skega militarizma in Wehrmach- ta iz tretjega rajha. k: so izrinili iz urada za državno oborožitev polkovnika von Bonina, ker se je odločno zavzel za parlamen­ tarno nadzorstvo nad novo nèm - gko vojsko. Kot prva generala nove nemške vojske sta-bila Si­ cer imenovana dr. Hans Speidel in Adolf Heusinger, ki sta bila tudi odločna nasprotnika naciz­ ma. toda s tem še vedno niso ovrženi očitki, da imajo v Za­ hodni Nemčiji nekdanji nacistič­ ni generali še vedno velik vnliv —Tg. Zadnja posvetovanja pred konferenco o tržaškem pristanišču — Jugoslovanska delegacija v Rimu MM r.'fs.'r.weoifss.y^-Y N O V I C E V S L I K I Trst, 12. nov. (Po letefonu). — V Trstu so ^bila včeraj zadnja posvetovanja pred začetkom mednarodne konference za tr­ žaško pristanišče, kakor pred­ videva londonski sporazumi Mednarodno konferenco, ki bo 14. novembra v Rimu, je sklica­ la italijanska vlada, na njej pa bodo sodelovali zastopniki Av­ strije, Jugoslavije, Češkoslova­ ške, Madžarske, Zahodne Nem­ čije in Švice. Včeraj zjutraj je prispel v Trst šef italijanske delegacije ambasador Carandini, ki se je sestal z dr. Paiamaro, s kate­ rim sta — kakor se predvideva — dlje časa razpravljala o problemih tržaškega pristanišča, o splošnem gospodarskem polo­ žaju in možnostih trgovinske izmenjave z državami, ki sode­ lujejo na konferenci. Za tem je bil sestanek na trgovinski zbornici, katerega so se ude- Zaupnica ali ne? Komentarji francoskega tiska o glasovanju v naredni skupščini PARIZ, 12. nov. (AFP). Dan es ob 15. uri se je začela seja francoske narodne skupščine, na kateri bodo glasovali o za­ upnici vladi Edgarja Faura. Skupina poslancev socialisti čne stranke je sklenila glasovati proti zaupnici. P ar u r pred glasovanjem o za­ upnici vladi vsi pariški časopisi razmišljajo o izidu. »Figaro« sodi, da je treba vladi vsekakor dati zaupnico. »Humanite« piše, da je smoter pristašev imobi- lizma preprečiti, da bi bila pri- Alomsko orožje tudi v Zahodni Nemčiji Nürnberg, 12. nov. (DPA). — Zahodnonemški m inister za atomsko energijo Franz Strauss je sinoči napovedal, da je vlada napravila načrt za ustanovitev posebnih središč za atomska raziskovanja v Zahodni Nemči- zi. Na sestanku industrijske in trgovinske zbornice je Strauss povedal, da je zahodnonemška vlada do maja letos prepoveda­ la sleherno dejavnost na pod­ ročju atomske energije. Ce bo­ do nove zahodnonemške oboro­ žene sile oborožene z atomskim orožjem, je dejal Strauss, bo odločil vrhovni poveljnik At­ lantskega pakta in svet m ini­ strov zahodnoevropske zveze. Po mnenju zabodnonemškega ministra pa bi bilo »neodgovor­ no, če v federalni republiki ne bi storili ničesar za obrambo v morebitni atomski vojni«. Tankerji na atomski pogan New York, 12. nov. (AFP). — Predsednik federalnega pomor­ skega sveta ZDA Clarence Morse je povedal, da se stro­ kovnjaki ameriške vlade bavijo z mislijo, da bi zgradili ladjo cisterno, ki bi jo gnal atomski motor. Ce bo kongres to odobril, bo ladja izročena prom etu ju ­ nija 1959. Morse pravi, da imaj« v načrtu zgraditev še ene ci- sternske ladje, ki bi bila še po­ polnejša od prve in bi jo spla­ vili v morje junija 1961. hodnja skupščina levičarska skupščina. Za vsemi zmešnja­ vami okrog postopka se skriva samo strah, da v državi ne bi prišlo do sprememb. »Aurore« odprito piše, da bo vlada reše­ na, če bodo za njo glasovali ko­ munisti in njihovi pristaši. »Franc Tireur« napoveduje, da bodo oba doma obsojali, če ne. bosta ravnala tako, da bedo vo­ litve decembra in »da bodo vo­ litve kolikor toliko poštene«. »Express«, ki zagovarja težnje Mendesa-Francea, pa piše, da večina senatorjev, kakor je po­ doba, ne bo tako lahko popusti­ la pri volilnem zakonu. »Pari- sien libere« meni, da bo skup­ ščina podaljšala svojo lastno agonijo za nekaj mesecev, če bo odklonila vladi zaupnico in sprožila neposredno vladno k ri­ zo. ležili številni strokovnjaki za carino, promet, trgovci z ino­ zemstvom, špedicisti in drugi predstavniki lokalnega gospo­ darstva. Po neuradnih vesteh predvidevajo, da se je ambasa­ dor Carandini tudi z njim po­ svetoval o raznih gospodarskih vprašanjih, k; zadevajo tržaško pristanišče in promet, k a r bo služilo italijanski delegaciji za orientacijo, ko bodo razne dr­ žave na konferenci v Rimu do­ stavile svoje zahteve v zvezi s tržaškim pristaniščem. O raz­ govorih doslej ni bilo izdano uradno poročilo. Včeraj popoldne je potovala skozi Trst delegacija FLR.J na konferenco o tržaškem prista­ nišču. Na tržaški postaji jih je pozdravil jugoslovanski gene­ ralni konzul v Trstu Mitja Voš- njak. Delegacijo vodi načelnik v državnem tajništvu za zuna- ; nje zadeve A leksander Jelič. ■ Sestavljena je tudi že italijan­ ska delegacija, ki šteje 21 čla­ nov, med katerim i so predstav­ niki italijanskega zunanjega ministrstva, zunanje trgovine in pomorstva te r strokovnjaki za carino in promet. V delegaciji so tudi trije strokovnjaki dz Trsta. S. L. Arhitekti ubogajo London, 12. nov. (P.euter). — Glede na kritiko sovjetske vla­ de. da vlagajo v Sovjetski zve­ zi preveč denarja v zidavo in da so »ti izdatki popolnoma ne­ upravičeni«, bodo postaje le­ ningrajske podzemeljske želez­ nice arhitektonsko spremenili. Radijska postaja Moskve je po­ ročala včeraj, da je glavni ar­ hitekt podzemeljske železnice povedal, da so te načrte za to železnico dolgo proučevali in sklenili, da bodo odstranili ne­ potrebni okras. V Moskvi so prejšn ji teden praznovali 33. obletnico O ktobrske revolucije. N a sliki: Pogled na Rdeči trg v Moskvi m ed parado, k i so Jo Im eli n a dan proslave. ZDA ne dajo orežja Prej mora Izrael sprejeti predloge OZN za ustavitev izgredov - pravijo v Washington!! — Pearson odpotoval iz Kaira — Morse o Sievensonovih predlogih WASHINGTON, 12. nov. (A P). Zastopniki ameriškega mi­ nistrstva za zunanje zadeve so danes povedali, da je malo ver­ jetno, da bi Izrael dobil orožje od ZDA, če ne bo prej sprejel predlogov Združenih narodov o ustavitvi izgredov na mejah z arabskim i državami. Burnsovi predlogi so podlaga za prouči­ tev izraelske prošnje. V istih krogih omenjajo zla­ sti nedavno egiptovsko izjavo, da bodo Združene države Ame­ rike zapravile prijateljstvo arabskih držav, če bodo dale Sprelet |e ameriški predlog Severne Koreje ne bodo zaslišali med razpravo o Koreji — Britanija za sprejem Španije? NEW YORK, 12. nov. (Tanjug). Politični odbor Generalne skupščine je danes začel razpravo o Koreji v precej ostrem ozračju. Šlo je za to, ali naj bi k razpravi o tem vprašanju povabili zastopnike Severne in Južne Koreje ali pa samo za­ stopnike Južne Koreje. S irijska delegacija je predlagala, da bi povabili v politični odbor zastopnike obeh delov, delegacija ZDA pa je takoj za sirijsko resolucijo predlagala samo za- vlade m inister za kmetijstvo in stopnike Južne Koreje. prehrano, ki zastopa predsed-ni- izjavil, da bo najbolje, če bo­ do podprli prošnje vseh držav, vštevši Španijo, toda razen Se­ verne in Južne Koreje ter Se­ vernega in Južnega Vietnama. Vršilec dolžnosti predsednika Odbor naj bi najprej glasoval vabilo pred politični odbor ne o ameriškem predlogu, ne glede bi smeli imeti za nekako ceno na to, da je sirijska delegacija ali nagrado, pač pa bi morali predložila svojo resolucijo prej. gledati na to, kaj je koristno in Vodja jugoslovanske delegaci- praktično. Načelno stališče ju - je v tem odboru, veleposlanik goslovanske delegacije je, da je ka, pa je dejal, da mu o tem pismu ni nič znano. Izraelu kakršnokoli orožje, in pravijo, da bi si ZDA olajšale diplomatski položaj, če bi do­ bavo orožja Izraelu prepustile Kanadi. Jordanska vlada se je danes pritožila na mešano komisijo za nadzorstvo nad prem irjem v Palestini, češ da je neka izra­ elska patru lja prestopila jor­ dansko mejo in streljala na jo r­ danske enote pri vasi Karas. Jordanci so streljali nazaj in prisili Izraelce k umiku. Kanadski m inister za zunanje zadeve Lester Pearson je danes iz Kaira odpotoval v Pariz. Vče­ raj se je bil dvakrat sestal s predsednikom komisije OZN generalom Burnsom, ki je pri­ šel v Kairo, da bi z egiptov­ skimi voditelji našel možnost za ureditev napetosti na izrael­ sko egiptovski meji. Pearson je govoril tudi z egiptovskim mi­ nistrom za zunanje zadeve Fav- zijem. Iz diplomatskih virov se je zvedelo, da je razpravljal z njim o ponudbi predsednika vlade Velike B ritanije, ki bi bil pripravljen posredovati med Izraelom in Egiptom. Clan zunanjepolitičnega odbo­ ra ameriškega senata demokrat Wayne Morse je mnenja, da bi morali včerajšnji Stevensonov predlog za zagotovitev m iru na Srednjem vzhodu skrbno pro­ učiti vlada in zunanjepolitična odbora- obeh domov. Stevenson je predlagal, naj bi Združeni narodi postavili na mejah med Izraelom in arabskimi sosedi straže in tako zavarovali mir v Palestini. Clan zunanjepolitičnega odbo­ ra George Aiken, republikanec, pa je dejal, da Stevensonovi predlogi lahko preprečijo ali pa povzročijo splošno vojno. Ce Da bi Združeni narodi prevzeli tako vlogo, bi morali dati čete majhni narodi, ker bi bilo po Aikenovem mnenju tako manj nevarnosti, da bi se zaostrile razmere in izbruhnila splošna vojna. Mates, je izrazil mnenje, da te­ ga vprašanja ne bi smeli gle­ dati v ogledalu preteklosti. Po- »PRA7DK« O ODNOSIH S TURČIJO Moskva, 12. nov. (Tanjug). Glede na nedavni obisk zahod- nonemškega m inistra obrambe Teodorja Blanka v Ankari, piše »Pravda«, da bi bile potrebne normalne in dobre zveze med sosedoma Turčijo in Sovjetsko zvezo ter se sklicuje na besede ustanovitelja Turške republike Kemala A tatürka, ki je dejal, da je prijateljstvo s Sovjetsko Proces proti beneškim partizanom odložer V idem, 12. nov. V drugem jesenskem zasedanju videm ­ skega po ro tn eg a sodišča bo pet procesov k rim in aln eg a značaja in en proces p ro ti bivšim p a r­ tizanom iz P o rd enon a v F u r­ la n iji O btožujejo jih, d a so ubili a p rila 1945 11 fašistov, p rip adn ikov vojaških fo rm a­ cij »B rigate Nere«. Vse to pa kaže, da so proces proti 50 partizanom briško-beneškega odreda k lju b tem u, d a je p re ­ iskava že končana, zaen k rat odložili. To pa bi lahko tudi pomenilo, da bodo prem estili proces v kako d rugo m esto iz­ ven videm ske pokrajine. S. L. Umrla je ga. Coiy Pariz, 12. nov. (AFP) Davi ob petih je umrla soproga pred­ sednika Francoske republike Reneja Cotyja. Dobila je srčni napad. NEW ORLEANS, 12. nov. (AP). Predsednik Guatem ale Carlos Ca­ stillo A rm as je izjavil včeraj, da bo dala G uatem ala zatočišče biv­ šemu argentinskem u predsedniku Peronu- Ce bo Peron prosil za to, bo treb a n ajp rej dognati, v kakšnib okoliščinah nam erava ži­ veti v G uatem ale NEW DELHI, 12. nov. (US). In­ dijski m inister za Jeklo in železo K rišna M ačarl Je izjavil, da bo In d ija leta 195« lah k o razširila proizvodnjo Jekla n a nad šest m i­ lijonov ton ingota. Vlada nam e­ rava im enovati visoko upravo za železo in jeklo, ki bo vodila delo te važne in d u strije in prevzela tudi zunanjo trgovino." KARAČI. 12. nov. (AFP). P ak i­ stanska vlada Je danes p ro testira­ la pri afganistanski vladi proti k ršitv i letalskega prostora. Za­ stopnik m inistrstva za zunanje zadeve je dejal, da bodo v p ri­ hodnje sestrelil) vsako afgani­ stansko letalo, ki bi kršilo paki­ stanski zračni prostor. zvezo neogibno poroštvo za ne­ odvisnost Turčije. Kdo bi mogel trditi, piše časopis, da izpolni­ tev teh besed ne- bo v korist Turčiji, in sicer mnogo bolj kot njena udeležba pri nevarnih zvezah, ki si jih žele tretje dr­ žave? »Pravda« piše dalje, da vidi v obisku Teodorja Blanka Tur­ čiji med konferenco ministrov za zunanje zadeve namero, da bi se Turčija povezala z »re- vanžističnimi silami« Zahodne Nemčije, kar naj bi oviralo nor­ malizacijo zvez Turčije z njeni­ mi sosedi.« Tuji opazovalci v Moskvi omenjajo v zvezi s pisanjem »Pravde«, da je prvi sekretar KP Sovjetske zveze Hruščev med sprejemom, ki so ga prire­ dili zastopniki držav bandunške konference v Moskvi na čast burmanskemu predsedniku U Nuju, v razgovoru s turškim ve­ leposlanikom dejal, da Sovjet­ ska zveza želi normalne odno- šaje in prijateljske zveze s Turčijo. treba prizadete države zaslišati ne glede n a to, če ee nekdo strija s tem, k ar bi le-te uteg­ nile povedati.. Leo Mates je pod­ prl resolucijo, na bi povabili zastopnike obeh Korej. Sirijsko resolucijo so podprle tudi delegacije Sovjetske zveze, Indije, Indonezije, Egipta, Af­ ganistana in druge. Delegacije ZDA, Velike B ritanije, Iraka in drugih pa so nasprotno v ztra­ jale, da Severna Koreja »kot napadalec« ne more biti pokli­ cana pred Združene narode. Po dolgem in ostrem razpravljanju je odbor i večino sprejel ame­ riški predlog. Takoj po glasovanju je dele­ gacija ZDA predlagala, naj bi nadaljevali prizadevanja za re­ šitev korejskega problema. Po­ litični odbor se bo več dni ukvarjal s tem vprašanjem . Colombo, 12. nov. (Reuter). Ceylonski časopis »Observer« je objavil danes vest, da je pred­ sednik britanske vlade Eden po­ slal predsedniku ceylonske vla­ de Kotelavali pismo, v katerem mu sporoča, da Velika B ritani­ ja ne bo več ugovarjala spre­ jemu nekaterih držav v OZN, za katere se zavzema Sovjetska zveza. Britanski predsednik je v osebnem sporočilu Kotelavali Denarna v p ra š a n ja FAO Ameriški delegat je predlagal znižanje proračuna — V ospredju je razprava o pomoči nerazvitim državam RIM, 12. nov. (Tanjug) Na generalni konferenci FAO je v teku splošna razprava o prorač unu, programu pomoči in finan­ siranju nerazvitih držav. Glede proračuna je bilo doslej izraže­ nih več mnenj. Generalni direk tor FAO je predlagal, naj bi bil letni proračun te organizacije 7.6 milijona dolarjev. Ameriška delegacija je temu predlogu nasprotovala in zahtevala, n aj bi znižali proračun na 6.4 milijona dolarjev. Delegata Indije in Nizozem­ ske sta izrazila presenečenje spričo stališča ameriške delega­ cije, ki bi hotela precej omejiti dejavnost FAO. Indijski pred­ stavnik je predlagal, naj bi se gibala višina proračuna okrog 6.8 milijona dolarjev. Proračunska vsota obsega upravne stroške organizacije, stroške strokovnjakov in tehnič­ ne pomoči. V letošnjem prora­ čunu so razen tega stroški za posebne ukrepe: Popis kmetij­ ske zmogljivosti v svetu in usta­ novitev središča za uporabo atomske energije v kmetijstvu. O okrogli višini proračuna bo­ do glasovali jutri. O programu za pomoč in fi­ nansiranje nerazvitih držav se je razvila še bolj živahna raz­ prava. Indijski zastopnik je de­ jal, da programom za pomoč nerazvitim državam doslej niso posvečali dovolj skrbi in zlasti niso upoštevali specifičnih pro­ blemov posameznih zaostalih držav. Predlagal je, da bi pri izdelavi programov sodelovali tudi domači strokovnjaki posa­ meznih držav, ki bolje poznajo potrebe svoje države. Indijska vlada bo podprla finansiranje zaostalih držav z dodeljevanjem kmetijskih presežkov. To finan­ siranje pa ne bo zadostovalo in bo treba najti možnosti, da bo­ do dobile zaostale države dru­ ga mednarodna posojila te r ta­ ko popolnoma zadovoljila po­ trebe po investicijskih delih. V ta namen bi morale razvite d r­ žave povečati svoje prispevke organizaciji FAO. Problemi, ki so bili obravna­ vani v splošni razpravi, bodo dobili obliko v odborih, ki bo­ do začeli zasedat; prihodnji te­ den. Ti odbori bodo sklepali o naslednjih najvažnejših vpraša­ njih: 1. O nesorazmernosti cen kmetijskih pridelkov v raznih državah in težnji k avtarkiji notranjih tržišč; 2. o splošnem znižanju cen kmetijskih pridel­ kov in sorazmernem zvišanju potrošnje živil zlasti v zaostalih državah; 3. o dodeljevanju kme­ tijskih presežkov kot oblike fi­ nansiranja nerazvitih držav. Doslej se je večina delegacij izjavila za finansiranje investi­ cij v nerazvitih državah z do­ deljevanjem kmetijskih presež­ kov. V odborih bodo določili oblike tega finansiranja. Neka­ tere delegacije, med njim i tu­ di jugoslovanska, podpirajo mnenje, da mora organizacija FAO posredovati in zahtevati ustanovitev posebnega sklada za finansiranje nerazvitih držav v okviru OZN. Razen tega pred­ lagajo ustanovitev posebne ko­ misije, ki bi proučevala investi­ cije v kmetijstvu. ODMEV NOVE POLITIKE V KOLONIJI B e lg i jsk i Kongo Belgijski Kongo je bil anek­ tiran 1908, toda šele 1927 je Bel­ gija revidirala meje svoje afri­ ške kolonije s sosednjo portu­ galsko kolonijo Angolo. Dolgo je kazalo, da se razmere v Bel­ gijskem Kongu ne bodo dosti spremenile, kmalu po drugi sve­ tovni vojni pa je belgijska vlada pri svojem m inistrstvu za kolonije ustanovila posebno ko­ misijo za kolonizacijo, v kateri so tudi predstavniki kolonistov v Belgijskem Kongu. Komisija za kolonizacijo ima svoje konference vsako leto ne­ kajkrat v Bruslju in pri zadnji taki konferenci so razpravljali tudi o zadevah, ki dokazujejo, da ima sedanja belgijska socia- listično-liberalna vlada resne namene zboljšati razmere v Bel­ gijskem Kongu te r da hoče čim bolj spremeniti kolonialno po­ litiko prejšnjih klerikalnih re­ žimov. Pred zasedanjem komi­ sije za kolonizacijo je bilo v belgijskem parlam entu med proračunsko razpravo tudi m ar­ sikaj povedanega o razmerah v Belgijskem Kongu. Med prora­ čunsko debato so namreč odlo­ čali o važnem vprašanju, ali naj belgijska vlada pospešuje nase­ ljevanje v Belgijskem Kongu ter določi predvsem večja de­ narna sredstva za namestitev uradnikov, zdravnikov, tehni­ kov, agronomov itd., ali pa naj ostane vse pri starem . Sedanji minister za kolonije Auguste Buisseret, ki je predstavnik li­ beralne stranke, je vsa vpraša­ nja Belgijskega Konga zelo previdno obravnaval, ker je že­ lel, da bi vlada predvsem upo­ števala mnenje članov komisije za kolonizacijo. Ko se je po proračunski raz­ pravi ta komisija v B ruslju se­ stala, je m inister za kolonije najprej sporočil, da je vlada svoje kredite za nove naselitve v Belgijskem Kongu zvišala za 500 milijonov belgijskih fran ­ kov ter da je od državne usta­ nove za naseljevanje v Belgij­ skem Kongu dobilo ob najugod­ nejših pogojih posojila 1153 ko­ lonistov. Vsa posojila, bi so jih dobili kolonisti, znašajo približ­ no 650 milijonov frankov. V zvezi s tem pa je minister Buis­ seret tudi poudarjal, da mora ostati naseljevanje v Belgij­ skem Kongu v dosedanjih raz­ merah še omejeno, kajti od pri­ bližno 100.000 evropskih nase­ ljencev v Belgijskem Kongu je samo 12 odstotkov pravih kme­ tijskih kolonistov. Belgijski Kongo ima nad 11 in pol mili­ jona prebivalcev in je tako število pravih kmetijskih kolo­ nistov zelo nizko. Delegati belgijskih kolonistov, ki so člani komisije za koloni­ zacijo, so na konferenci pripo­ ročali vladi, naj podpira nase­ ljevanje, hkrati pa so se posta­ vali na stališče, ki jim dela vso čast. Zahtevali so namreč večjo udeležbo domačinov pri upravi kolonije ter tesnejše so­ delovanja belgijskih kolonistov z domačim prebivalstvom, ki ima i» svoj tako imenovani srednji «loj v evropskem meri­ lu. Prt tej svoji zahtevi so opo­ zarjali na razmere v drugih delih Severne Afrike, k jer p ri­ seljenci zagrizeno odklanjajo sodelovanje z domačim prebi­ valstvom te r sabotirajo tudi ukrepe svojih vlad, ki skušajo dvigniti socialno in kulturno raven domačega prebivalstva. Delegacija belgijskih kolonistov je na konferenci v Bruslju od­ ločno poudarjala, da noče biti podobna manjšini kolonistov v drugih afriških deželah, ki za­ trjuje, da je nosilec civilizacije, hkrati pa noče ničesar storiti, da bi se dvignila civilizacija velikih množic domačega prebi­ valstva. Delegacija kolonistov je morala priznati, da so primeri take mentalitete sicer tudi med njimi, a da bo večina koloni­ stov skrbela, da se taka menta­ liteta omeji in odpravi. Za do­ sego tega cilja so delegati kolo­ nistov na konferenci zahtevali vso podporo vlade. Belgijdki kolonisti v Kongu so organizirani samo v strokov­ nih delavskih in nameščenskih organizacijah, politične organi- cazije pa se med njimi še niso razvile, k er v Belgijskem Kon­ gu še ni nobenega foruma, ki bi ga tvorili izvoljeni člani. Vsi javni funkcionarji so namreč imenovani od guvernerja ali pa poslani v kolonijo z dekretom vlade. Med starim i belgijskimi kolonisti v Kongu pa so ven­ darle močno odjeknili spori, ki jih je imela letos sedanja bel­ gijska vlada s klerikalno opozi­ cijo. Nekdaj so imele 'največ članov krščaasko-socialne stro­ kovne organizacije, zdaj pa ima­ jo že premoč socialistične de­ lavske in nameščenske organi­ zacije. Tudi tako imenovani kulturni boj, ki so ga letos za­ radi napovedi reforme šolstva izzvale v Belgiji vse klerikalne organizacije, ima močan odmev med belgijskimi kolonisti v Kongu, ki zahtevajo, naj skrbi vlada za ustanovitev večjega števila državnih šol. Doslej so bile državne šole, ki jih obi­ skujejo otroci kolonistov, zapo­ stavljene in p rejšnji belgijski režimi so tudi v Kongu na vso moč podpirali konfesionalno šolstvo. Na zadnji konferenci komisije za kolonizacijo so delegati ko­ lonistov zahtevali izdatno pod­ poro za od cerkve neodvisne državne šole, pri tem pa so tu­ di omenjali, da bi morala vla­ da storiti čim več za šolanje otrok domačega prebivalstva. To šolanje je bilo doslej popol­ noma prepuščeno misijonskim družbam in imajo katoliški mi­ sijoni v svojih šolah skoraj 1 milijon učencev in gojencev, medtem ko jih imajo protestan- tovski misijoni nekaj nad 80.000 in še ni bilo ničesar storjeno, da bi mladina domačinov obi­ skovala tudi javne belgijske šole. -tg.