URN_NBN_SI_doc-GIDPVMH4

288 Šolska kronika • 1‒2 • 2013 V Pokrajinskem arhivu Koper hranimo zelo malo zvezkov, ki so jih učenci upo- rabljali v šoli, saj je tovrstno gradivo last posameznikov. Zelo redko se zgodi, da ostane zvezek učenca na šoli. Arhiv prevzema predvsem šolsko dokumentacijo, ki jo je šola dolžna po pravilniku o šolski dokumentaciji hraniti trajno. To so šolske kronike, ma- tične knjige in listi, zapisniki učiteljskega zbora, sveta šole, letni delovni načrti in poročila. V Pokrajinskem arhivu Koper so ohranjeni predvsem zvezki, ki so jih uporabljali za razne zapise, zapisnike in delovodnike. Najdemo jih v osebnih, rodbinskih, šolskih, društvenih in upravnih fondih. Najstarejši zvezek pisan v slovenščini iz leta 1910 je iz osebnega fonda Ivana Valentiča, znanega mlinarja iz Dekanov. V zvezku je zapisano kako ”spisovati” listine, pisma, voščila, izpiske, pobotnice, prejemne liste, odpovedne liste, prošnje. V zvezek je vstavljena posušena marjetica. Ko sem sprejela sodelovanje pri nastajanju razstave ob stoletnici izgradnje Ljud- ske šole Rakitovec nisem vedela, da bom naletela na vrsto šolskih zvezkov, ki so jih domačini prinesli na razstavo. Kratka zgodovina šole v Rakitovcu Rakitovec je vasica, ki leži v notranjosti Slovenske Istre tik ob slovensko hrvaški meji. Iz katastra ljudskih šol, ki je shranjen v Državnem arhivu Trst je razvidno, da so otroci iz Rakitovca konec 19. stoletja obiskovali šolo v Brestu, ki je bila podružnica šole v Slumu. 1 Ker je število otrok naraščalo, so vaščani sčasoma uvideli, da je nujno potrebna šola v vasi. Leta 1894 so naslovili prošnjo na okrajni šolski svet v Koper, a je bila zavrnjena z izgovorom, da za to ni sredstev. 2 Domačini pa se niso vdali in so vztrajno iskali poti kako priti do lastne šole. Po pomoč so se obrnili na Družbo svetega Cirila in Metoda za Istro, ki je imela sedež v Opatiji. Ko je italijanska stranka, Lega nazionale , zvedela, da bo ta družba pomagala pri gradnji rakitovske šole, je v vasi podkupila nekaj ljudi z obljubo, da bodo dobili vsa potrebna sredstva zanjo, če se bodo odločili za pouk v italijanskem jeziku. V tistem času je Okrožni šolski svet v Kopru poslal okrožnico z dne 30. 8. 1904, naj otroci ho- dijo v šolo v Brest. 3 Vaščani so to odklonili iz treh razlogov: Brest je oddaljen, pot tja in nazaj bi bila za otroke predolga; v Brestu je hujša zima in zapade dosti več snega; poleg tega so tam prebivalci hrvaške narodnosti, Rakitljani pa so Slovenci. Potem je prišla v vas komisija zaradi uskladitve učnega jezika, in večina očetov šoloobveznih otrok se je izrekla za to, naj se poučujejo otroci v slovenskem jeziku. 1 Državni arhiv Trst, C. k. namestništvo (Luogotenenza), Atti generali, busta 3141, str. 34. 2 Slovenski šolski muzej, Poročilo za šolski muzej, zapisala Ivica Reja 19. januarja 1952. 3 Problematika za ustanovitev šole v Rakitovcu. Kopijo hrani Marijan Miklavčič v Rakitovcu, ki mu jo je leta 1988 posredoval Vinko Žigante.