kazalo.p65

Knjižnica 48(2004)1-2, 57-82 60 Čeprav se zadana naloga zaradi težko dosegljive objektivnosti zdi neizvršljiva, bomo v nadaljevanju predstavili nekatere izvirne načine, s katerimi so se s tem problemom knjižničarji in raziskovalci spopadali doslej. 3 Vsebinski opis leposlovja v Sloveniji 3.1 Univerzalna decimalna klasifikacija Prvi slovenski prevod skrajšane izdaje UDK je pripravila in objavila Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani leta 1967 (Univerzalna decimalna klasifikacija, 1967, 1974). Sledili sta še izdaji v letih 1982 (Univerzalna decimalna klasifika- cija, 1982) in 1991 (Univerzalna decimalna klasifikacija, 1991, 1994). Leta 1974 je izšel prevod srednje izdaje skupine 8 UDK – Literatura, Literarna veda in Jeziko- slovje (Univerzalna decimalna klasifikacija, 1974). Kot v nekaterih drugih sku- pinah je tudi v skupini osem v kasnejših letih prišlo do sprememb, ki so bile leta 1995 v slovenščini objavljene v reviji Knjižnica (Kovač in Vrhovšek, 1995). Spremenili so se vrstilci, ki označujejo jezikovno nacionalno pripadnost literar- nih del oz. njihovih avtorjev. Tako je npr. vrstilec za angleško književnost iz stare oblike 820 prešel v novo 821.111. Posebni privesni vrstilci, ki v skupini 8 oz- načujejo literarne vrste in/ali zvrsti pa so tudi po spremembah v skupini ostali nespremenjeni. Raba teh vrstilcev je seveda ključnega pomena za razvrstitev leposlovnega gradiva v vseh knjižnicah, ki uporabljajo sistem UDK. Predstavljeni so v Tabeli 1. Treba je seveda reči, da se izmed vseh naštetih zvrsti, ki jih predvideva tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja iz leta 1991, v praksi splošnih knjižnic upo- števa le nekatere, pri čemer so marsikje še vedno v rabi pojmi in terminologija starejših izdaj UDK. Tako nekatere knjižnice še vedno rabijo oznake za psiholo- ški roman (82-311.1) in socialno-družbeni roman (82-311.4). Tudi na splošno se raba posameznih vrstilcev UDK v pretežni meri prilagaja si- stemu razvrstitve knjig po policah, kar v praksi pomeni, da splošne knjižnice nekaterih klasifikacijskih oznak sploh ne uporabljajo. Področji poezije in dra- matike se praviloma ne delita na posamezne zvrsti. Pri tem pa se poraja občutek, da se v večini primerov skupine delijo na žanrsko literaturo (kriminalke, znan- stvena fantastika itn.) ter na eno samo večjo skupino, ki vključuje velik del lepo- slovnega pripovednega gradiva in se označuje bodisi kot družbeni, družabni ali navadni roman. Vsi trije izrazi so terminološko in pomensko morda nekoliko problematični. Kar zadeva »družbene romane«, bi se dalo trditi, da pravzaprav vsi romani na tak ali drugačen način, posredno ali neposredno govorijo o člove- ški družbi in tako »družbenost« ni ustrezen klasifikacijski kriterij. Oznaka