kazalo.p65

61 »družabni roman« se zdi v tem smislu prav tako vprašljiva in neprepričljiva, nič manj problematičen pa ni niti izraz »navadni roman,« saj je vsebinsko votel, meri na neko, nikjer definirano normo navadnosti ter vsa pripovedna dela drugih kla- sifikacijskih skupin uvršča pod skupni imenovalec »nenavadnih« romanov. Pro- blema ne rešuje niti novejša oznaka, ki za vrstilec 82-311.2 predvideva izraz »Romani nravi in značajev. Romani iz resničnega življenja«. Dejstvo je, da sku- pina, ki jo označuje vrstilec 82-311.2, nima jasno razvidnega skupnega imeno- valca, na podlagi katerega bi bilo mogoče opredeljevati in utemeljevati morebit- ne smiselne povezave in analogije med posameznimi, v skupino vključenimi pripovednimi deli. Tako se poraja vtis, da gre za nekakšno rezervno skupino, v katero vključimo vse, kar ne sodi kam drugam. Ob tem se seveda jasno izraža tudi nezadostnost (zgolj) vrstno zvrstnega klasificiranja, ki v obstoječem siste- mu nedvomno predstavlja prevladujoč princip razvrščanja leposlovja. Splošne knjižnice pri klasifikaciji običajno uporabljajo skrajšane izdaje UDK, medtem ko se v Narodni in univerzitetni knjižnici poslužujejo tudi srednjih izdaj in matične datoteke UDK (UDC Master File). Le želimo si lahko, da bi bila novej- ša verzija kmalu pripravljena za široko uporabo in da bi vrstilce UDK spremlja- la ustrezna definicija pojmov oz. razlaga. Ker je to izven dosega naše skupine, se z vrstilci UDK ne bomo podrobneje ukvarjali. Priporočimo pa dosledno upora- bo vrstilca UDK za iskanje, ki je v sistemu COBISS ločen od vrstilca za vsebin- ski opis in deluje kot obvezno polje z omejenim izborom. Za leposlovje je pri- pravljen seznam nacionalnih književnosti in literarnih študij teh nacionalnih književnosti, npr. 821.163.6 Slovenska književnost in 821.163.6.09 Slovenska književnost – študije. Pri uporabi tega vrstilca bi radi opozorili na problem opisa tistega, o čemer delo govori v primerjavi s tistim, kar delo je. Če delo govori o slovenski književnosti, potem gre za literarno študijo. Če pa delo je slovenska književnost, gre za literarno delo samo. To literarno delo lahko namreč govori o slovenski književnosti, o življenjski usodi kakega človeka, ali o čem tretjem. Dodatni zaplet pomeni spremna beseda, objavljena v knjigi poleg leposlovnega dela, ki je navadno literarna študija leposlovnega dela ali biografska predstavi- tev pisca leposlovnega dela. Taka knjiga v dosedanji praksi navadno dobi vrsti- lec za literarno delo in literarno študijo. S temi težavami se srečujemo tudi pri besedilnem opisu vsebine v vzajemnem katalogu, pri predmetnih oznakah, zato bomo o njih tam podrobneje pisali. Pogorelec, A.; Šauperl, A.; Miklavčič, M.; Šesek, D.; Zwitter, S. Vsebinski opis lepo- slovja za odrasle: Strokovno-teoretične osnove za izvedbo projekta »Skriti zaklad«