URN_NBN_SI_doc-HWP3AMIB

354 Šolska kronika • 3 • 2016 vdovec 28. julija 1755 spet oženil z Višnjanko, z Marijo Stopar, 15 njegova hči Marija Ana pa naslednje leto z Višnjanom. 16 Ko je organist Skubic leta 1764 umrl, je v zapu- ščinskem inventarju naveden kot meščan ( Burger zu Weixelburg ) ter posestnik pristave z vrtom in njivo. Zanimiv je inventar njegove skromne zapuščine, ki razkriva, da se ni ukvarjal samo z glasbo, ampak očitno tudi z mizarstvom, prav tako kot pozneje sin Mohor Fortunat. Med pokojnikovimi premičninami so namreč navedeni star instru- ment ( ein altes Instrument ) in različno mizarsko orodje. 17 61-letni organist Skubic torej ni premogel lastne hiše v mestu, ampak le zemljiško posest pod mestno jurisdikcijo, ki pa mu je odprla vrata do meščanstva. Med višnjegorske meščane so ga sprejeli leta 1742, po vsaj 18 letih službovanja pri župniji. 18 Tedaj je obljubil, da si bo v enem letu kupil hišo, a obljube ni nikoli izpolnil, in to kljub grožnjam, da bo zaradi tega izgubil meščanske pravice. 19 Sin Mohor Fortunat ali Fortunat , kot so ga klicali, se je organistovskega poklica vsekakor priučil pri očetu, vsaj na začetku, če že ne v celoti. Ni znano, da bi se šolal še kje drugje, tako kot njegov starejši brat (Mihael) Venceslav, ki je izpričan kot absol- vent novoustanovljene novomeške gimnazije. 20 Mohorja Fortunata pogrešamo tako na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu kot na starejši jezuitski gimnaziji v Ljubljani in na latinski šoli v Rušah pri Mariboru. 21 Ob očetovi smrti (1764) mu je bilo 28 let, nekaj let je imel že lastno družino in najpozneje tedaj je dokončno nasledil očeta kot 15 Druga žena mu je umrla med jesenjo 1748, ko se v vrsti mrliških matic začne vrzel (do leta 1770), in pomladjo 1755. Skubičevo tretjo poroko poznamo samo iz indeksa k poročnim maticam, ker je višnjegorska poročna matica za obdobje 1754–1770 izgubljena. 28. julija 1755 sta se poročila Ignac Fortunat Skubic iz mesta in hči Primoža Stoparja, katere ime in kraj bivanja nista navede- na (NŠAL, ŽA Višnja Gora, Matične knjige, Ind P 1751–1829). Nevestino ime razkriva Skubičev zapuščinski inventar, v katerem je med drugim popisana poročna pogodba, ki jo je sklenil 27. julija 1755 z »gospo Marijo« (ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, šk. 6, Inventarji, 1. 6. 1764). Njena družina se je priselila v Višnjo Goro še pred Marijinim rojstvom ali pa je ta zagledala luč sveta med letoma 1716 in 1718, ko je v krstnih maticah vrzel. Zakoncema Primožu in Jeri Stopar so se v višnjegorskem mestu med letoma 1712 in 1718 rodili trije otroci (NŠAL, ŽA Višnja Gora, Matične knjige, R 1691–1716, s. p., 12. 7. 1712, 9. 12. 1715; R 1718–1733, s. p., 12. 10. 1718). Marija, poročena z organistom Skubicem, je najverjetneje preživela svojega moža, nato pa bodisi umrla pred letom 1770, ko se konča vrzel v mrliških matičnih knjigah, bodisi zapustila Višnjo Goro. 16 Njen izbranec, s katerim je stopila pred oltar 7. januarja 1756, je bil vdovec Primož Lampret (prav tam, Ind P 1751–1829). 17 ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, šk. 6, Inventarji, 1. 6. 1764. 18 Meščansko prisego je dal 9. julija 1742, ko je naveden samo s prvim imenom, kot »gospod« Ignac Skubic (prav tam, šk. 2, sodni protokoli 1705–1752, s. p.). 19 Mestno sodišče ga je 8. marca 1753 pozvalo k izpolnitvi obljube ob grožnji odvzema meščanskih pravic (prav tam, šk., 2, sodni protokoli 1752–1783, fol. 73). 20 20-letni Venceslav Skubic iz Višnje Gore je med novomeškimi absolventi naveden leta 1753 (Do- dič, Absolventi novomeške gimnazije, str. 399). Skoraj brez dvoma gre za istega Venceslava, ki je isto leto (1753) kot petošolec izpričan v ljubljanski jezuitski kongregaciji Marije Vnebovzete (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 703). 21 Prim. Dodič, Absolventi novomeške gimnazije; Črnivec (ur.), Ljubljanski klasiki ; ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, bratovščinska knjiga Marije Vnebovzete; Mlinarič, Seznam imen.