Kazalo

79 Kisovec Trček, D. Tiskarska in založniška produkcija v luči obveznega izvoda – pregled za obdobje 1991–2006 izvod publikacij (pri tem nosilec zapisa ni pomemben), ki so izdane s pomočjo javnih sredstev oz. (so)izdane s strani subjektov javnega prava in jih NUK kot nacionalna depozitarna organizacija prejme v 16 izvodih. Poleg že kontinuiranega zbiranja gradiva na materialnem nosilcu zapisa – različni tiski monografskih in serijskih publikakacij, drobni tisk, slikovni in zvočni zapisi, elektronske pub- likacije na fizičnih nosilcih – uvede še zbiranje elektronskih publikacij s spleta. Glavni namen Zakona o obveznem izvodu publikacij (2006) pa ostaja podoben: zbiranje, ohranjanje in dostopnost določenega števila izvodov vseh publikacij kot nacionalne kulturne dediščine, ki se trajno hranijo v nacionalni depozitarni organizaciji – v NUK 2 . Ker drugih načinov za merjenje ni na voljo, je dotok ob- veznega izvoda v NUK kljub pomanjkljivostim 3 relevanten pristop, s katerim lahko prikažemo dogajanje v slovenski tiskarski in založniški produkciji. 2 Slovenika Ko govorimo o obveznem izvodu, ne moremo mimo pojma »slovenika«. Slove- nike ne gre enačiti z obveznim izvodom, sta pa tesno povezana. Kot je opozorila že Kodrič -Dačićeva (2002), je slovenika pojem, ki se uporablja večpomensko: kot poimenovanje slovenske nacionalne zbirke (najširši pomen), poimenovanje gradiva, ki ga popisuje slovenska bibliografija (najožji pomeni), in gradiva, ki ga NUK kot slovenska nacionalna knjižnica zbira na osnovi obveznega izvoda. Glede na pomen gre vsakokrat za drugačen obseg gradiva. Ko govorimo o sloveniki kot o patriotiki, imamo v mislih težnjo NUK kot slovenske nacionalne knjižnice, da gradi kar najbolj izčrpno zbirko zapisane dediščine svojega naroda. Kot patrioti- ka je slovenika vezana na slovenski jezik in slovensko narodnost. Kriteriji za uvrščanje v sloveniko so: v zbirko slovenike so vključene vse publikacije, ki so založene ali natisnjene 4 na slovenskem ozemlju; publikacije, ki so delo sloven- 2 Prejete obvezne izvode trajno hrani poleg NUK še Univerzitetna knjižnica Maribor. Pravila ravnan- ja z gradivom, ki je prejeto po poti obveznega izvoda, za vse depozitarne organizacije določa Zakon o obveznem izvodu publikacij (2006), natančneje še Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij (2007). 3 Žal je ena od bistvenih pomanjkljivosti dejstvo, da ne glede na zakonodajo in z njo povezane odsotne ali prisotne sankcije za nepošiljanje obveznega izvoda, dotok publikacij, ki jih v NUK prejmemo kot obvezni izvod, ni enak številu vseh založenih oz. izdanih publikacij v Sloveniji. Idealna slika bi bila: kdorkoli izda, založi, objavi ali distribuira za slovenski trg prilagojene pub- likacije, odda obvezne izvode v skladu z zakonodajo; dotok obveznega izvoda v NUK je enak tiskarski oz. založniški produkciji. V realnosti si le prizadevamo, da bi bil razkorak med enim in drugim kar se da majhen. Ker pa kljub vsemu zakonodaja načelno zagotavlja, da je v NUK zbrana vsa slo- venska založniška (prej tiskarska in založniška) produkcija na enem mestu, je dotok obveznega izvoda tako pomemben za statistične preglede dogajanj v založništvu. 4 Glede na spremenjeno zakonodajo o obveznem izvodu in spremembo zavezanca, bi se moral ta kriterij za publikacije, ki so zgolj natisnjene v Republiki Sloveniji za tuje založbe, spremeniti.