kazalo 1.p65

Knjižnica 47(2003)1-2, 199-208 200 V Enciklopediji Slovenije 2 je Ciril Štukelj zgoščeno predstavljen kot časnikar, knjižničar, politik in prevajalec, v Slovenskem biografskem leksikonu 3 pa pred- vsem kot časnikar in politik, zato je nujno, da osvetlimo njegovo vlogo knjižničarja. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bil Štukelj znan kot levo usmerjen ak- tivist. Njegovi somišljeniki so ga vedno šteli med zagnane sodruge 4 z jasnimi usmeritvami in vero v svoje vizije: družbene razlike je možno zmanjšati, krivi- ce odpravljati. Prehitevati je treba z znanjem, se pravi, nevednost, neraz- gledanost in neznanje premagovati s knjigo. V Štukljevem rodnem Motniku je imelo Slovensko katoliško prosvetno društvo 5 knjižnico, ki jo je Štukelj kot otrok verjetno poznal, a z organizirano ponudbo knjig se je prvič srečal kot znanja željni šolar na škofijski gimnaziji 6 , ki jo je obiskoval od 2. do 6. razreda. Ob njegovem prihodu leta 1914 je bila knjižnica bogata, in šola ji je posvečala posebno skrb. Jezikoslovec Breznik 7 , ki ga je v višjih razredih poučeval slovenščino, je vzpodbujal njegov dar za jezike in vplival na zavestno in kritično branje. Vojni čas je pospešil dijakovo zorenje in razvoj v samostojno osebnost. Po maturi je Štukelj vpisal pravo, delal pa je kot časnikar. Štukelj je aktivno sodeloval pri več kot desetih časnikih in časopisih 8 . Sestav- ljal je uvodnike, programe, poročila in odzive na razne dogodke doma in v tujini. Nemalo njegovih člankov je namenjenih izobraževanju, pomenu knjižnic, vzpodbujanju branja. Podpisoval se je ponekod z imenom, drugje z različnimi kraticami, še večkrat podpisi ostanejo seveda tajnost uredništva 9 . Članki so pre- poznavni po snovi in slogu. Maja 1921 je bila v Ljubljani ustanovljena Delavska zbornica, interesno pred- stavništvo delavcev in nameščencev v Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pri njej so leta 1926 oblikovali prosvetni odsek, njegov poklicni tajnik za Slove- nijo je postal Ciril Štukelj. Kulturnemu delovanju je bil naklonjen že prej 10 . Kot 2 Hartman, B. (1999). Štukelj Ciril. v Enciklopedija Slovenije , 13. zv. (str. 156). 3 Kermavner, D. (1960-1971). Štukelj Ciril. V Slovenski biografski leksikon, 3. k. (str. 699-700). 4 Naslavljanje enako mislečih, uporabljana okrajšava s. 5 od leta 1910 6 Škofijska gimnazija v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. 7 Duhovnik in slavist Anton Breznik 1881-1944. 8 Delavske Novice, Delavec, Delavsko-kmetski list, Delo 1926-1927, Delo 1928-1931, Glas svobode, Ljudski glas, Naprej, Proletarska mladina, Rdeči prapor, Slovenija, Svoboda 1925-1927, Svoboda 1929- 1936, Vzajemna svoboda, Zapiski delavsko-kmetske matice. 9 Ljudski glas, (1) 8. 10 Delovanje v društvu Iskra od ustanovitve marca 1922.