kazalo 1.p65

201 Zupan, A. Ciril Štukelj - knjižničar (23. 3. 1903 – 15. 5. 1950) dober organizator, uveljavljen poklicni časnikar in občasni urednik se je na tem področju zelo plodno razživel. Objavil je obsežen program, ki bi ga po načinu lahko danes ocenjevali kot propagandističnega, a vsebinsko vizionarskega. Moto kot da je pobral pri Brechtu: Začni. Vse moraš vedeti. Uči se. Prevzeti moraš vodstvo. Knjiga je orožje 11 . Veliko je prevajal iz francoščine, nemščine in ruščine; manj iz angleščine. Vr- sta prevedenih knjig obsega 35 enot. Časovno je prevajalstvo zamejeno v dve obdobji, predvojno in povojno, vsebinsko na dve področji. Med leti 1925 in 1939 je prevajal iz potreb, ki so se mu kazale pri sprotnem delu in vzporednem delovanju. Po letu 1946 mu je pomenilo naročeno prevajanje nujo in kruh za preživetje. Prvi prevod, Marxovo Mezdno delo in kapital (1925), nakazuje preva- janje s področja družbenih ved. Pretežno sam, a tudi s sodelovanjem Janeza Gradišnika, Franceta Klopčiča, Janka Modra, Mirka Koširja in drugih je prevedel številne marksistične tekste, med drugimi Leninove spise za sloven- sko izbrano delo 12 . Prevedena leposlovna dela so navadno krajša, sodobna in družbeno angažirana. Večina prevedene proze je izšla pri Cankarjevi družbi 13 , ki je bila ustanovlje- na ob deseti obletnici Cankarjeve smrti. Po zgledu tradicionalne Mohorjeve in mlajše Vodnikove družbe je ob vsakem novem letu (1929—1941) praviloma poslala naročnikom knjižni dar, koledar in določeno število knjig: dve leposlov- ni in eno ali dve poljudnoznanstveni. C. Štukelj je bil soustanovitelj te družbe in njen urednik do začetka druge svetovne vojne, ko je družba usahnila. Med člane, že prvo leto jih je bilo nad 3.000, je širila novosti in mlajše avtorje sve- tovnega nazora, ki so bili na slovenskem knjižnem trgu manj prisotni, npr. Martin Andersen Nexö, Josef Hofbauer, Arthur Koestler ali naša Karel Grabeljšek in Tone Seliškar. S Štukljevo službeno obveznostjo tajnika prosvetnega odseka Delavske zbor- nice sta povezani ustanovitev in vodenje njenih knjižnic v Ljubljani in v Mari- boru (oficielni instituciji 14 ). Knjižničarsko stroko je pobliže spoznal na študij- skem potovanju po Avstriji in Češki. Blizu so mu bili tako nemška sistema- tičnost in natančnost kot češki zanos. To mu je bilo zelo dobrodošlo pri nadalj- njem delu. Pri osvojenih znanjih je brezpogojno vztrajal in jih nadgrajeval. Veliko je bral, delavnosti pa mu tako ni nikoli zmanjkalo. S knjižnico Delavske zbornice v Ljubljani, sedanjo Delavsko knjižnico, je živel dve dejavni desetletji. Oskrbel ji je osnovne delovne pogoje: kader, knjižno 11 Brecht, B.: Hvala učenja. 12 Lenin, V. I. (1949-1950) Izbrano delo. Ljubljana: Cankarjeva založba. Predelano je izšlo leta 1977. 13 Delovni podnaslov knjižnica Hlapca Jerneja. 14 Svoboda 1930 (5-6),148.

RkJQdWJsaXNoZXIy