kazalo 1.p65

Knjižnica 47(2003)1-2, 199-208 202 gradivo in prostor. Ob njem sta v prosvetnem oddelku na začetku delala dva delavca. Za osnovno knjižno zalogo, objavljena številka je bila 3.899 zvezkov, sta služili dogovorjeno prevzeti in združeni knjižnici Svobode in ljubljanske podružnice Saveza grafičnih delavcev. Knjižnica je najprej domovala v stavbi Gradišče 2. Obogatena in razširjena se je 15 oktobra 1928 preselila v palačo Delavske zbornice na Miklošičevi cesti 16 , sedaj št. 26 in 28. Čitalnica je imela na razpolago kar 177 naslovov periodičnega tiska 17 . Za selitev in »reorganizacijo ustroja po novih načelih« je porabila le 14 dni. Še večje namenske prostore so knjižnici pripravljali v Delavskem domu, sedaj Prešernova 30, kamor se je knjižnica vselila leta 1950 18 . Služili so ji do koventrizacije leta 2002! Tako ena kot druga lokacija sta pomenili za knjižničarstvo v mestu do tedaj temno liso. Obiskovalcem sta ustrezali, saj je bila prva blizu železniške postaje, druga na zahodnem dostopu v jedro mesta. Prav tako je bila obiskovalcem prilagojena odprtost: »Knjižnica in čitalnica Delavske zbornice je odprta vsak delavnik od 10. do 12. dopoldne in od pol 6. do 9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldne«, spo- ročajo v Delavcu 25. maja 1927. Največ pozornosti je Štukelj pri internem delu v knjižnici namenjal: - nabavni politiki; - informiranju včlanjenih in potencialnih bralcev, se pravi odpiranju navz- ven; - evidentiranju in analiziranju opravljenega dela, ki sta podlaga za načrtova- nje; - vzgoji bralcev (navajanje na knjižnična pomagala). Izredno odgovorno je dokupoval knjige za obe knjižnici 19 . Ljubljanski je takoj preskrbel bogato denarno podporo, s katero je potrojila knjižno zalogo. Od- slej so jim lastna sredstva zadoščala za jasno usmerjani nakup. Kot vodja knjižnice s širokim znanjem in pregledom nad novitetami na Slovenskem, po Jugoslaviji in na nemškem govornem področju 20 je pri dopolnjevanju zaloge 15 Spominska plošča, ki je na hiši od leta 1979, knjižnice ne omenja. 16 Zgrajena 1927, arhitekt Vladimir Šubic. 17 Seznam knjig (1928). 18 Arhitekt Vladimir Mušič st. 1893-1973, zgrajeno 1940. 19 Obema je posvečal enako skrb, ju primerjal in odgovorno ukrepal. Žal je mariborska knjižnica med 2. svetovno vojno doživela drugačno, bolj tragično usodo kot ljubljanska. Štukljevo delovanje je zato tam manj razvidno. 20 1927 naročena pomagala: Bibliographie der Sozialwissenschaften, Die Neue Bücherschau, Zentral- blatt fur Bibliothekswesen.