kazalo 1.p65

203 dajal prednost družboslovju in nasploh strokovnim knjigam, ker »temeljne teoretične izobrazbe vam časopisi ne morejo nuditi, zato so knjige« 21 . Poglavitna mu je bila osnovna usmeritev knjižnice, a tudi odzivnost bralcev, seveda ne na račun kakovosti. Ker so med bralce pritegnili izobražence in ugotovili, da pose- gajo po nemških knjigah 22 , so tovrstne knjige dokupili in dokupovali. Tujeje- zični oddelek je bil znan in dobro obiskovan še leta po vojni, zaloga nemških klasikov je bila menda odlična 23 . Angažiranost in politična usmeritev sta nekatere bodla v oči, in večkrat sprožali težave. Tako je decembra 1929 banska uprava odredila revizijo knjig, ki je pol leta hromila redno delovanje. V začetku štiridesetih, ko je imel Štukelj ponovno tovrstne težave, so zalogo pregledovale komisije pod vodstvom policijskih in- špektorjev. V levičarskih glasilih iz obdobja med obema vojnama so bralci dolga leta srečevali obvestila, poročila, ocene, kritike in citate o in iz pomembnih knjižnih novosti izpod njegovega peresa in po njegovem izboru. Pisana so jasno, jedr- nato in kritično. Očitno je pisal hitro, število objav je kar neverjetno. Usmerjal je otroke (starše) in odrasle ter pričakoval hitrejše premike okusa. Svetuje: »Pokažite otroku na vzgledu kvarljivost slabe knjige ..., učite mladino samos- tojnemu mišljenju ... 24 « in potoži »velikokrat berejo le za zabavo, namesto, da bi si želeli pridobiti manjkajočo izobrazbo« 25 . O dejavnosti knjižnice je Štukelj poročal obširno in ažurno, prvič že maja 1927 26 . Zanj je knjižnično poročilo duševno zdravstveno poročilo. Leta 1922 je dodatno utemeljeval pomen statistike: Suhe številke so vedno najboljše dokazilno sredstvo v rokah vsakega, kajti številkam mora vsakdo verjeti. Le na podlagi točnih štatistik je mogoče voditi uspešen ... boj 27 . Petletne rezultate dela knjižnic je zbral in komentiral v tiskani brošuri s številnimi tabelami na 29 straneh. Na to Poročilo Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani za leta 1926–1931 v svoji knjigi posebej opozarja Avgust Pirjevec, ker »... je prvi poskus na Slovenskem, podati moderno in današnjim potrebam knjižničarskega dela odgovarjajočo statistiko. To je statistika, ki ne navaja samo suhih številk in izračunanih odstotkov o bralcih, razpoložljivih in izposojenih knjigah, ki se je temveč spustila v bibliotečno politiko ter upošteva, k a j bere- 21 Proletarska mladina. 1(7), 72. 22 Leta 1938 so še izposodili enako število slovenskih in nemških knjig. Spominski zbornik Slovenije (1939). 23 Izjave bibliotekark A. Korže Strajnar, M. Sepe, M. Grgič. 24 Proletarska mladina 1923, 165. 25 Svoboda 1935 (2), 58. 26 Delavec 14(10), 2. 27 Proletarska mladina 1(2), 14. Zupan, A. Ciril Štukelj - knjižničar (23. 3. 1903 – 15. 5. 1950)