kazalo 1.p65

Knjižnica 47(2003)1-2, 199-208 204 jo biološko, socialno in poklicno diferencirani čitatelji. Le takšna poročila morejo dati smernice za nadalj(!)nje delo ljudskih knjižnic, za pravilno izbiro knjig in morejo hkrati piscem, prevajalcem in založnikom dati primerna na- vodila, ker opozarjajo na vrzeli v posameznih literarnih skupinah, npr. znan- stveni in poljudnoznanstveni književnosti. Četudi ni imelo poročilo namena, da bi bilo izčrpno, more vendar služiti vsem drugim ljudskim knjižnicam kot praktično navodilo, kako naj se letna poročila sestavljajo«. Pirjevčeva knjiga s citiranim priporočilom je (po Cobissu) dosegljiva v enain- dvajsetih slovenskih knjižnicah, v dvanajstih krajih po Sloveniji, kar je prema- lo in sedaj časovno odmaknjeno, da bi njegov napotek dosegel potrebne naslovnike. Poročilo navajajo v svojih delih B. Gerlanc, B. Pleničar, M. Rak in S. Lojk, slednji anonimno. Mara Šlajpahova izhaja v svojih navodilih za zbi- ranje statistik iz prakse Delavske knjižnice, se pravi iz Štukljeve zasnove, če- prav to ni posebej omenjeno. Svetuje npr. zbiranje podatkov o branosti posameznih avtorjev, kar drugje ni bilo v navadi. Na začetku sedemdesetih je bila prav Delavska knjižnica 28 nosilka Komisije Skupnosti ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic, ki je usklajevala zbira- nje statističnih podatkov svojih članic. Štukljevega Poročila (...) komisija 29 ni poznala. Očitno tudi kasnejši usmerjevalci tovrstnih obrazcev ne. Vzorčna brošura s povednimi statistikami, tako žal ni bila posnemana. Zanimive so številne Štukljeve 70 let stare ugotovitve, ki so zrasle iz izkušenj in še veljajo: v leposlovju prevladuje /interes za/ pripovedništvo, v pripoved- ništvu samem se pa ljudje izogibajo novelam; hočejo romane. Knjižnica je imela pultni sistem, knjige so bile urejene po formatih. Vodila je inventarno knjigo 30 in listkovni AIK. Bralci so lahko izbirali knjige doma po tiskanih seznamih 31 , kar tedaj ni bila posebnost, a v letih 1927-1941 so jih pri Delavski zbornici izdali kar deset 32 , nekatere za celotno zalogo in druge za novejše knjige. V četrtem seznamu iz leta 1928 so knjige razdeljene najprej po jezikih (slovenske, srbske in hrvaške, nemške, ruske, francoske, angleške in italijanske), v tem okviru po strokah 33 . Nato so jih razvrstili po abecedi avtor- 28 Med bralci udomačeno ime za Delavsko knjižnico. 29 M. Grgič, M. Horvat, A. Zupan 30 Velike, v črno usnje vezane in vzorno vodene inventarne knjige so ohranjene. 31 Povedala gospa Nada Wechsterbach. 32 Poleg devetih, ki jih navaja B. Pleničar: 1. 1927, 2., 3. 1929, 4. 1928, 6. 1930, 7., 8. 1936 , 9., 10. 1941, še 5.: Seznam slovenskih, srbohrvatskih in ruskih knjig (1930). Ljubljana: Delavska zbornica. Ošte- vilčenje seznamov je povzeto po Štuklju. 33 Poezije, Dramatični spisi, Operni teksti, Spisi za otroke in mladino, Romani, povesti, novele; Social- izem. Socialno vprašanje. Delavsko gibanje; Narodno gospodarstvo. Politika. Sociologija; Naravoslovne vede. Tehnika; Zgodovina. Zemljepis. Potopisi; Zdravstvo; Pravo in zakoni; Leposlovje. Jezikoslovje. Kultura; Vzgojeslovje. Modroslovje. Verstvo; Telovadba. Razno; Revije in zbirke.