untitled

9 Novljan, S. Domoznanska zbirka: neizkoriščene možnosti? nje pa s tem gradivom knjižnice uveljavljajo tudi sebe, svoje naloge in pomen za okolje . Najpogosteje ga knjižnice organizirajo in upravljajo kot zbirko, da izpostavljeno opozarja na svojo nenadomestljivost. Z različnimi storitvami poskrbijo, da priteg- ne pozornost javnosti, s čimer jo motivirajo za uporabo znanja, informacij, shra- njenih v tem gradivu. Domoznansko dejavnost prepoznavajo kot posebno de- javnost vse knjižnice v knjižničnem sistemu, jo uporabljajo za potrebe svojega strokovnega dela in za neposredno delo z uporabniki ter tako njeno gradivo postavljajo na aktualno raven. Vse omenjene storitve seveda niso od danes. Danes so le posodobljena oblika že zdavnaj začetih prizadevanj knjižnic, da bi uporabnik dobil prave in hitre odgo- vore na svoja vprašanja, da bi njegovo znanje raslo s potrebami okolja, da bi lahko obvladal knjižnico, njene vire, kakor tudi druge vire informacij, in da bi lahko dobil v pretekli ustvarjalnosti svojega ali tujega okolja uporabno izhodišče, tudi vrednostno, za svoje delovanje in bivanje. Domoznanska dejavnost je bila že od nekdaj v večini knjižnic spoštovana naloga. Ne malo knjižnic jo uvršča med najpomembnejše naloge. »Pojem domoznanstva je namreč po našem mnenju krvni obtok splošne knjižnice in preveva vse sfere našega delovanja«, je k po- datkom o domoznanskih prireditvah v knjižnici zapisala Andreja Pleničar, di- rektorica Knjižnice Mirna Jarca, ki ji tako priznava še močan vpliv na celotno strokovno delo knjižnice. To je ena izmed osrednjih območnih knjižnic, ki na- daljujejo tradicijo domoznanske dejavnosti 1 v skladu s poslanstvom splošne knjižnice in pomenom domoznanstva v njem. Ta dejavnost se ji obrestuje tudi zato, ker povezuje knjižnično osebje, razvija specialiste za obdelavo gradiva in informacijsko referenčno dejavnost in daje priložnost zaposlenim, da s svetoval- nim delom, prireditveno dejavnostjo in objavljanjem dognanj razvijajo svojo kariero in utrjujejo, krepijo svoj ugled med sodelavci, v stroki in v okolju. Tak učinek je posledica uporabe knjižničnega gradiva, ki splošno knjižnico na poseben in zahteven način povezuje z različnimi strokovnimi področji, upora- bniki in nameni njegove rabe. Uporabnikove raziskovalne metode knjižničarje razvijajo kot informatorje, ki zmorejo gradivo izbirati, organizirati, predstavlja- ti kar najbolj uspešno in učinkovito za uporabo, pri čemer je uporabnik lahko tudi vzrok za spremembo knjižničarjevega delovanja. Npr. izdaja monografske publikacije o določenem kraju, ki nastane s pomočjo knjižničnega domoznan- skega gradiva, lahko (pre)uredi prej razpršeno gradivo na knjižnih policah; omem- ba knjižnice kot vira informacij v izdani publikaciji, vsaj v obliki zahvale, dvigu- je ugled knjižnice in popularizira njeno uporabo; raziskovalci in zbiratelji se 1 Domoznanska dejavnost je bila sestavni del nalog okrožnih študijskih knjižnic, ki so morale po uredbi Ministrstva za prosveto iz leta 1946 zbirati slovstveno, zgodovinsko in narodopisno tiskano in rokopisno gradivo, ki se je vsebinsko vezalo na njihovo okrožje. To gradivo naj bi skupaj z obveznim izvodom vsega slovenskega tiska služilo kulturnemu delovanju, izobraževanju in zn- anstvenemu delovanju (Petrov, 1997, str. 11-12).